Oče je za sina goreči grm – po odmiku za moške

Doživljali veselje moške moči in dragocenost izkušnje vsakega. Prav vzajemno sprejemanje in poslušanje izkušenj nas spreminja in zdravi, povezuje in krepi za poslanstvo

“Svojega očeta gledam kot goreči grm, ki mi je dal življenje. Ni se mi ga treba sramovat, ampak se zahvaljujem za njegovo življenje. Nič več ne bom jezen na možakarje, ki so po mojem “copate”. Bolj se jezim nanje, bolj sam postajam copatar. Tudi nase se ne bom več jezil, ker sem sin copate. On je v resnici moja sveta zemlja.”

“Najbolj dragocen mi je občutek, da so vse moje rane, tudi očetovska rana, svete. Nekaj novega je zame dejstvo, da so te rane za rast in morajo biti, če hočem postajati moški po Božji podobi. Trpljenje, ki sem ga prejel od očeta in ga potem tudi sam prenašam na sinove in hčere je za rast. Ni se mi potrebno vse skozi pritoževati, da nismo idealni, ampak nenehno seka na dan naša ranljivost, omejenost, pomanjkljivosti in grešnost. To mi pomaga, da se učim živeti v sedanjem trenutku, tam kjer sem. Dar je tisto, kar je, ne tisto, kar bi jaz rad, da bi bilo. Tu me Bog kliče in računa name. Učim se sprejemanja. Vesel sem.”

“Vidim, da sem od očeta prejel več kakor sem si pa do sedaj mislil. Zame je to pravo odkritje. Vesel sem, da nista samo dve fazi dozorevanja, kakor sem si doslej predstavljal: si ranjen, raniš in odpustiš. Še tretja faza je: rano lahko sprejmem kot dar in postane moj glavni vir moči za resen odnos z Bogom Očetom, seboj in vsemi, ki so mi dani, kot sinu, bratu in očetu, pa celo dedku.”

“Vesel sem, da se pogovarjamo o odnosu do očeta. Za to sredi vsakdanjega življenja ni bilo in ni nikdar časa. Razmišljamo o verigi očetov. Čutim osvobojenost od tega, kakšen bi moral biti in kaj vse sem narobe naredil kot oče.”

“V pogovoru z možmi sem ugotovil, da imamo podobne težave. Vsak po svoje se bori, išče in razčiščuje. Možje hvala vam. Napolnili ste me z močjo za naprej. Priznali ste svoje težave in ranljivost. Vidim, da sam v sebi nimam dovolj moči. Skupaj jo pa imamo.”

“Oče in jaz sva bila na oceanu. Valovi so bili ogromni. Strah me je bilo, da se bova potopila. Po poslušanju vaše izkušnje možje, pa se mi zdi, da sedaj jaham valove in se ne bojim več utopitve.”

“Globlje sem spoznal svojega očeta. Vse kar ste vi povedali, mi je zelo pomagalo, da sem se bolj zavedel svojega očeta. Hvaležen sem mu. Tudi vam sem res hvaležen.”

“Vsi imamo ali smo imeli težave z očeti. Hvaležen sem, da ste iskreni.”

“V miru se oziram na svoje starše, na mamo in še posebej na očeta. Hvaležen sem za oba. Vidim, da sta dobro zvozila z vsemi težavami, ki sta jih imela v tedanjih razmerah. Duh deluje. Neznanci smo, pa smo si zaupali tako globoke stvari. Razmišljam, kako bi kaj podobnega lahko začeli tudi v naši župniji. Tam se morda preveč poznamo.”

“Vedno bolj dojemam svetopisemske besede, da se dobro in slabo prenašata iz očetov na sinove do četrtega rodu. Globlje sem se zavedal te očetovsko sinovske verige. Sin mi res nastavlja čisto ogledalo. Naša podelitev mi kaže, da veljajo svetopisemske besede za vse in za vsakogar. Vse prinašam na oltar, da nas Kristus zajame in nam vse naše trpljenje da v hrano in blagoslov. Tako bomo obrodili sad.”

“Hvaležen sem za pričevanja mož. Dali ste mi moč, da  sem sprejel svoje rane, da bom lahko iz njih lahko črpal novo moč za to, da bom boljši oče svojim otrokom. Sprejemam očeta kot dar za svoje življenje in življenje svojih otrok.”

“Hvaležen sem za izkušnje možakov. Odnos z očetom zame ni več težava, ampak izziv, da se lahko zares ločim od staršev in sem z ženo eno telo. Hvaležen sem za dobro ženo. Računam na Božjo podporo in pomoč tudi pri ranah, ki sem jih in jih bom sam zadal svojim sinovom.”

“Očetu sem zelo hvaležen za življenje. Umrl mi je zelo zgodaj. Zelo ga pogrešam. Zaradi njegovih slabosti sem še močnejši in bolj pozoren na svoje otroke. Hvala vam, možje, za vaše izkušnje.”

“Odleže, ko izrazim in sem zares sprejet in slišan. Odkrivam, da sem lahko tudi z Bogom tako po domače zaupen, kakor sem z vami.”

“Hvalažen telesnemu in krušnemu očetu. Vi ste mi pomagali odkriti pozitivno plat in darove obeh. Negativno lahko Bog spremeni v plus, če mu dovolim, da je v ranah On moj sogovornik. Še bolj bom imel rad svoje otroke. Danes ste mi res pomagali.”

“Iz čudaškega očeta je Bog naredil dar za druge. Vse kar me pri očetu moti, je dar za mojo rast. Sprejemam očeta in sebe. Dojemam Kristusove besede: “Če zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu. Spoštujem svojega očeta.”

“Bog nas res vodi in varuje. Sem nas je pripeljal, da se globlje zavedamo in storimo korak naprej. Vsi imamo podobne težave, ne glede na starost.”

“Starejši prejemamo moč od mlajših in obratno. Kakšna lepa izmenjava. Povabite še druge na odmik za moške in v skupino Možakov sv. Jožefa, ki je nastala iz pobude dane na odmikih. Tudi vse negativno s strani mojega očeta mi je pomagalo k ustvarjalnosti. Enako velja za moje otroke.”

“Hvalažen sem možem za odprtost, moč in stabilnost. Rana je lahko moj glavni vir moči, če dam Bogu besedo. Nisem suženj očetovih in lastnih napak in grehov. Občutim pravo svobodo.”

“Hvaležen ženi, da me je poslala na odmik za moške. Pomembno se mi zdi, da smo Boga spustili globlje v svoje dno. Če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. To sedajle globoko doživljam in se mi potrjuje. Skupaj napredujemo. Hvala vam za pričevanja.”

“Odprli smo ječo in fasada ni več tako močna in potrebna. Spomnil sem se na cigane, ki odlično plešejo brez kakršnega koli plesnega tečaja. Tudi jaz letim. Hvala vam, ker smo si upali biti krhki.”

“Hvala za patra in vas. Vsak izmed nas je Božji obisk, pa tudi trmasti otroci in jezna žena, sorodniki, tašče in tasti. Vsi. Veliko Duha nam je bilo dano.”

“Spodbudili ste me, da bom na poti v službo pripovedoval Bogu vse kar se dogaja in čutim. Tudi domov grede bom počel enako. Včasih grem iz službe besen na šefa, potem pa zaradi tega doma trpijo otroci. To bom sedaj prestregal in vse skupaj pustil Bogu že v avtu, ko se bom domov peljal. Vidim, da sem postajal trd in doma napadal otroke, ker sem v službi doživljal nemoč. Veliko bolj razumem svojega očeta. Mi že pomaga.”

“Hvaležen sem vam za sprejemanje, krhkost in ranljivost.”

“Hvala vam za stvarni optimizem. Začel sem na vse gledati drugače. Nobena stvar, ki se je zgodila, ni bila slučajna ali nepotrebna. Niti s strani očeta, niti z moje. Bog deluje sedaj in tukaj. Tukaj in danes me vabi v sodelovanje s Seboj. Usmeril se bom v konkretno in sedanje življenje. Tam me Bog išče, čaka na moj odgovor in je z menoj. V odnosu do žene in otrok, sodelavcev in ljudi, ki me potrebujejo, ko sem v službi. Učil se bom biti tukaj, danes in sedaj. Ni mi treba živeti v svoji jezi in strahovih za prihodnost. Ni treba, da se naselim v svoja razočaranja nad kristjani in politiko. Vedno kadar se ukvarjam z zamerami me ni doma, nimam sedanjosti. Ne živim življenja. Hiram. Vse to izročam Bogu, da bom res danes skupaj z vsemi doma v Njem.”

“Hvala vam možje za moč, ki smo si jo izmenjali po izpovedi naših izkušenj z očeti in otroci.”

“Doživljam veliko zaupanje v Božjo previdnost. Različnost nas bogati in opogumlja. Hvala vam za spodbudo glede mojega poslanstva. Strah je izpuhtel. Zapel bi in vas objel v Božji ljubezni.”

“Hvala ženi, da me je spodbudila na odmik za moške. Res sem srečen. Bog hvala ti, da me imaš rad takšnega kot sem. Tudi mojega Očeta, takšnega kot je bil, saj mi je hotel vedno dobro, čeprav mu to ni vedno uspelo. Meni tudi ne uspeva.”

“Veliko stvari sem si zapisal. Velika spodbuda za naprej. Moji strahovi so posledica mojih ravnanj. Večrat jih bom Bogu predal, več dobrega bom storil prav zaradi strahov.”

“Sproščenega se počutim. Vsakemu želim dobro hojo naprej. Ostaja nam Oče naš, ki je oče vseh, ne le moj in zame. Vabi me naj hodim za njim, naj ne bom pri miru, ampak skupaj z vami hodim za njim.”