Vsi prispevki, ki jih je objavil/a igadmin

Napoved Odmikov za moške

soocanje z zlomOdmik za moške:»Soočanje z zlom«

Ignacijev dom duhovnosti | 16.10. – 18.10.2015
Voditelj: p. Viljem Lovše DJ

Zlo nas vsak dan osvaja in nam jemlje sapo. Nekateri trdijo, da zla ni, ampak je le sad našega razumevanja stvarnosti. Ali lahko nam, možem, duhovnost pokaže pot svobode od zla?

Več o odmiku: http://ignacijevdom.si/dogodki/odmik-za-moske-soocanje-z-zlom-2/
Informacije in prijave v tajništvu doma vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonski številki 051 613 374 ali kadarkoli po e-pošti na naslovu ignacijevdom@gmail.com.

 

Odmik za moške: »Boj in oblast«
Ignacijev dom duhovnosti | 20.11. – 22.11.2015

odmik-denar-in-moc

Voditelj: p. Viljem Lovše DJ
Denar je sveta vladar. Možje smo zanj pripravljeni storiti marsikaj. Vsak ima svojo zgodbo in izkušnjo z denarjem. Ali mora biti naše veselje do življenja res popolnoma odvisno od njega?
Več o odmiku: http://ignacijevdom.si/dogodki/odmik-za-moske-boj-in-oblast/

Informacije in prijave v tajništvu doma vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonski številki 051 613 374 ali kadarkoli po e-pošti na naslovu ignacijevdom@gmail.com.

Denar ni resnična moč

odmik-denar-in-mocOdmevi udeležencev duhovnega vikenda Odmik za moške “Denar in moč.”
Preberite si njihova dragocena spoznanja:

Možje smo se srečali in povezali v medsebojni podelitvi izkušenj z upravljanjem denarja v našem življenju.

“Poštenost je nagrada. Čeprav se zdi noro, pa mi je nepoštenost lažja. Če imam preveč denarja se me poloti napuh, da sem samozadosten. Mavrica me je spomnila na zastonjski dar.”

“Mislil sem: ‘Denar me ne naredi srečnega, ampak me pomirja.’ Vidim, da to ne drži. Z več denarja, več skrbi in sekiranja na zalogo..”

“Ker sem se primerjal z drugimi, sem ves čas mislil, da imam premalo in da zaradi tega ne morem biti hvaležen. A Bog je v preteklosti vedno poskrbel zame. Zagotovo mu lahko zaupam tudi danes. Pretekle odločitve določajo mojo sedanjost. Bogat sem tudi brez denarja.”

“Bog mi kaže, da je on skrbnik moje družine, jaz sem le oskrbnik. A še vedno me napadajo dvomi. Utvarjam si, da mi vse, kar imam, pripada in je sad mojih zaslug.”

“Med možmi sem se počutil dobro, kakor med svojimi. Zavestno se moram odločiti za enega Gospodarja, jaz pa se večkrat opravičujem sam pred seboj, da tudi drugi tako delajo. Če je denar Božja last, bo odločitev lažja, težja pa uresničitev. Bog me vabi, da denar porabim za druge. Denar ni cilj, ampak sredstvo. Jaz sem Božji dar in vreden, ne glede na kredite in dolgove. Želim bolj slišati glas Dobrega Boga tudi izven nedeljske maše. Všeč mi je, da je bilo izpostavljeno Najsvetejše.”

“Nosimo podobne teže. To mi daje pogum. Prepustiti se Bogu in biti dober oskrbnik, ni enostavno. Zaupam da, ščepec soli Jezusa Kristusa načne najmočnejši imperij sveta.”

“Drža služabnika ni sramotna. Je način življenja, ki osvobaja. Mene in druge. Moj ponos se upira: ‘Ne bom služil! Rajši tekmujem in se primerjam.’ Zaupam, da imam za sproti. Če podarjam Bog daje.”

“Vse kar je zares pomembno v življenju mi je podarjeno. Zastonj sem deležen bogastva, ki ga ne morem kupiti. Povabljen sem, da ohranjam pravi namen, pravo smer, ne da gradim lažno popolnost. Vabi me, da uporabljam denar za širjenje Boga!”

“Med vami sem se počutil kot doma. Pridem zaradi odmika in ne zaradi teme. Glede denarja so bila različna obdobja. Posebej stiska z denarjem ima velik pomen v mojem življenju. Naučil sem se zlatega pravila: desetina mojih prihodkov je vedno Božja. Ni važno koliko darujem, važno je, da me boli.”

 

Prevzeti vso odgovornost

mocniinpogumniJaz, … pred Bogom slovesno prisegam, da prevzemam vso odgovornost zase, svojo ženo in svoje otroke. Ljubil jih bom, jih varoval in jim služil. Kot duhovni voditelj svojega dom, jih bom naučil načel Boga. Svoji ženi bom zvest, ljubil jo bom in spoštoval. Zanjo bom tvegal svoje življenje tako, kakor ga je Kristus tvegal zame. Svojega sina bom učil spoštovati Boga z vsem srcem, razumom in močjo. Naučil ga bom spoštovati oblast in živeti odgovorno. Soočil se bom z zlom, iskal pravico in odpuščal. Z drugimi bom ravnal prijazno, spoštljivo in sočutno. Vestno bom delal, da bom preživljal družino. Odpustil bom tistim, ki so me prizadeli in prosil odpuščanja tiste, ki sem jih sam prizadel. Ravnal bom pošteno, kot človek, odgovoren Bogu. Spoštoval bom Boga, ubogal njegovo besedo in voljo. Jaz in moja družina bomo služili Gospodu. (prisega mož iz filma Močni in pogumni)

Moška duhovnost naj bi moške napotila na radikalno evangelijsko pot z njihovega izjemnega izhodišča, v njihovem izjemnem slogu, z njihovimi izjemnimi cilji — brez dvomov, opravičevanj in posnemanja sester ali mater. To zahteva velik pogum in obvladovanje samega sebe. Takšen moški živi za druge, in to tudi ve. Ni mu treba siliti, ustrahovati ali igrati iger moči kot drugim moškim, kajti svoje moči se zaveda z mirnim samozaupanjem. Ni trmast ali domišljav, vendar ve. Ne zanimajo ga statusni simboli in jih ne potrebuje, ker obstaja. Ne potrebuje aktovk ali spodnjega perila z monogrami; njegova identiteta je urejena, varna in ponotranjena. Ima dušo in je ne proda velikim družbam, armadam, nacionalizmu ali zaželenemu kolektivnemu mišljenju. Svetniki so tisti možje, ki so celoviti. Zaupajo svoji moški duši, ker so srečali Očeta. On jih je poučil o jezi, strasti, moči in jasnosti. Naročil jim je, naj prehodijo vso pot in plačajo ceno za to. Z njimi je delil svoje ustvarjalno seme, svojo odločno besedo, svojega razsvetljujočega duha. Dobro se počutijo, če vedo ali če ne vedo. Lahko skrbijo za nekoga ali nekaj in lahko ne skrbijo, pa se zato ne čutijo krivi. Lahko delujejo, ne da bi uspeli, ker so svoj strah pred neuspehom imenovali s pravim imenom. Ni jim treba potrjevati ali zanikati, presojati ali ignorirati. Toda vse to lahko storijo brez opravičevanja/dokazovanja. Svetniki so nepremagljivi. So moški! Prepričan sem, da obstaja mnogo vzrokov, zakaj je trajalo tako dolgo, preden se je zdrava moška duhovnost prebila na površje. Država je potrebovala konformiste in brezčutne vojake, da je lahko uresničevala svoje cilje. In za ‘sveto mater Cerkev’ se zdi, da so ji bili otroci ljubši od ženinov. (R. Rohr, Moški na duhovni poti, 271-272)

Rane necelovite spolnosti

ljubrcinspostovanJean Vanier, ustanovitelj Barke (L’Arche) pravi, da je srečal zelo malo moških, ki ne bi trpeli zaradi ran, povezanih s spolnostjo in odnosom do avtoritete. Skoraj vsak moški v zahodni družbi naj bi trpel zaradi ranjene in necelovite spolnosti. Ta rana se pri nekaterih boleče kaže v nasilju (tudi spolnem) nad ženskami in sovraštvu do homoseksualcev. Sovraštvo do ženskosti jih žene v posiljevanje in nasilje. Sovraštvo do homoseksualcev in strah pred njimi prav tako izhajata iz ranjene in necelovite spolnosti. To sovraštvo v bistvu pomeni, da v moškem ni pravega stika med telesom in duhom. Ker v sebi ni našel prave moškosti, se srečuje tudi s problemi v odnosu do avtoritet.

K sreči ne padejo vsi moški v takšne skrajnosti. Kako to in kaj jim pomaga? Ena do stvari, ki moškim zelo pomaga je srečanje in podelitev življenjske izkušnje z moškim, ki ima resnično notranjo avtoriteto, ki je ne doživljajo več kot nekaj zunanjega in samovoljnega. Ko spoznajo duhovno avtoriteto, ki jo človek pridobi s sposobnostjo in odgovornostjo, počasi pomislijo, da bi to avtoriteto lahko našli tudi v sebi. V avtoriteti začnejo videti notranjo modrost in ne le zunanjo prisilo. Počasi so se tudi na osebni ravni sposobni odpovedati avtoritarnosti. Težave, ki so jih povzročali sebi in drugim se začnejo zmanjševati. Nehajo vsiljevati svojo voljo v družini in kolektivu, ne zahtevajo slepe pokorščine in pasivnosti. Ne bojijo se več avtoritet in tudi niso njihovi slepi častilci. Začnejo zaupati svoji svobodi, s tem pa tudi svoji resnični avtoriteti in avtoriteti drugih. Strah ni nič več njihov gospodar. Ne pritožujejo se zaradi podrejenosti, niti niso bolni od nadrejenosti. Do svojih žena upajo biti vse bolj zaupljivi, nežni in ljubeči, sinovom in hčeram pa pomagajo tako, da z njimi delijo svoje notranje življenje, misli, čustva, sanje in rane.

Ali je rana lahko priložnost in pot za zrelo moškost?

ocetovskaranaPoročilo neke raziskave o otrocih, ki so jih vzgajali očetje, medtem ko so bile njihove matere v službi, pravi, da so ti otroci postali ‘superotroci’. Vsi ti otroci so bili visoko nadpovprečno uspešni v otroštvu in odrasli dobi. Gotovo je na to vplivala tudi očetovska ljubezen, ki ima drugačno kakovost od materinske. Pozitivna moška moč, pa naj prihaja od očeta ali matere, lahko otroku vlije veliko samozaupanja in samozavesti. Če oče verjame vate in te potrdi, si sposoben živeti in ustvarjati. Tudi kadar si v preizkušnji in te napadajo dvomi o sebi, te rešuje očetovo prepričanje in zaupanje, da si sposoben in da zmoreš. Kaj pa če takega očeta ni bilo?

Posledica pomanjkanja očeta je ranjena moška psiha. Telesno ali čustveno odsoten oče v sinovih in hčerah povzroči občutek globoke prikrajšanosti, ki jim onemogoča postavljati meje in se zavedati lastnega središča. Ko odrastejo imajo slab stik s svojim telesom in čustvi. Nagnjeni so k pasivnosti in se zdijo ugasnjeni. Mnogi moški končajo v zaporu prav zato, ker niso doživeli očetove bližine, niti njegovega ponosa na otroke, ne blagoslova ali potrditve. V sebi ne doživljajo varnosti in istovetnosti. Zato poskušajo postati moški in ustvariti svojo identiteto na napačen ali uničevalen način. Svojo gotovost iščejo v nasilnih bandah od drugih fantov ali moških, ki jim morajo nenehno dokazovati, da so pravi dedci (fizično, spolno in poslovno uspešni). Ker ne najdejo svoje resnične osebne vrednosti, jo skušajo dokazovati z denarjem, stvarmi in razkazovanjem zunanje moči. Na napačen način se borijo za svojo osebno vrednost, ker ves čas doživljajo sebe kot ničvredne.

Kaj ima pa Bog reči k vsemu temu? Ali je rana lahko priložnost in pot za zrelo moškost?

Najmočnejši odnos: mati – sin

vsemogocnamatiŠtevilni moški so pretirano navezani na svoje matere, čustveno ujeti in omreženi. Če hočejo slediti svojim željam in živeti svoje življenje, čutijo krivdo, da so nelojalni. Doživljajo se šibke in neodločne. Ne morejo se zavezati ali posvetiti svoje življenje nobeni ženski. Če so na začetku čudoviti, kar naenkrat usahnejo in izgubijo stik. Otroški odnos z materjo jih nezavedno določa in nadzoruje njihovo vedenje. Ne dovoli jim, da bi bili v resnem odnosu s komer koli drugim. Seveda večina tesnih odnosov med materami in sinovi ne povzroči takšne ujetosti. V zdravih odnosih so sinove potrebe upoštevane, mati pa tudi zadovoljuje svoje čustvene potrebe drugod, ne pri sinu. Vendar število ujetih moških v naši potrošniški kulturi močno narašča. Vse več mater ima svoje sinove za čustveni nadomestek odsotnega moža. Otroku boj s takšnim bremenom posrka vso mladostno energijo. Moški se moramo te težave, če jo imamo, začeti zavedati. Tudi matere, če bodo bolj pozorne na čustveno varnost otroka, bodo lahko sinovom prihranile številne kalvarije.

Bogoslužje za moške?

verujesV velikonočnem tednu so v Sevilji in še mnogih krajih po Španiji velike procesije. Moški so oblečeni v raznobarvne uniforme s kapucami, ki imajo zgolj dve odprtini za oči. Hodijo za Marijinim kipom in za različnimi kipi Jezusa, ki imajo vsak svojo bratovščino in svoja nosila. Poleg tega množica zamaskiranih moških nosi tudi križe ali biče, žeblje, trnovo krono, prt za mrliča, raglje in podobno. Na ulicah je ogromno gledalcev in sodelujočih. Procesije so preživele vse liturgične reforme. Pri vseh teh procesijah sodelujejo moški, ki so organizirani v posebnih bratovščinah, starejši in mlajši. Vsaka bratovščina ima svoje značilne barve oblek in vseh drugih pripomočkov. Pred začetkom procesij nekateri na hitro pokadijo še zadnjo cigareto. Procesija traja mnogo ur po vseh mestnih ulicah. Ponekod prepevajo latinsko ponekod v modernem jeziku, a starodavno vsebino. Moški glasovi zvenijo včasih zelo ubrano včasih zbegano kot kakšna prestrašena čreda. Množica je vedno bolj tiho in zelo pozorno opazuje dogajanje. Dolge vrste mož s kapucami in tunikami. Na koncu procesije so duhovniki in škofje, ki jim sledi prva bratovščina s kipom Kristusa ali Marije. Potem se procesija ustavi in spet se sliši pesem na vse grlo in iz vseh moči, ki jih premorejo. Vse prevzame nekakšen sveti srh, ki napolnjuje ulice. Preden se pesem konča moški spet dvignejo nosila na ramena in procesija se nadaljuje. Konča se skoraj ob polnoči ali pa še malo čez.

Težko si je predstavljati večjo spremembo scenarija kot je to, kar se danes dogaja v kakšni običajni družinski ali otroški maši kakšne prizadevne župnije. Takšna maša že sama po sebi daje razumeti zaničevalen izraz, ki so ga nekateri moški iznašli za takšne maše: McDonald’s maša. Mnogokrat so danes takšne maše podobne otroškim igriščem v City Parku in ne srečanju z Bogom, ki vemo, da ni nikdar brez tveganja. Maše so lahko zelo ljubke, intimne, sentimentalne in polne lepih pesmic in simbolov, ampak nič več ne spodbujajo k pomembnim stvarem, ne moških ne žensk. Nek moški je dejal: „Nič več ne morem prenašati teh osladnih maš, ki so polne aleluj“.

Denar ni resnična moč

odmik denar in močOdmevi udeležencev duhovnega vikenda Odmik za moške “Denar in moč.”
Preberite si njihova dragocena spoznanja:

Možje smo se srečali in povezali v medsebojni podelitvi izkušenj z upravljanjem denarja v našem življenju.

“Poštenost je nagrada. Čeprav se zdi noro, pa mi je nepoštenost lažja. Če imam preveč denarja se me poloti napuh, da sem samozadosten. Mavrica me je spomnila na zastonjski dar.”

“Mislil sem: ‘Denar me ne naredi srečnega, ampak me pomirja.’ Vidim, da to ne drži. Z več denarja, več skrbi in sekiranja na zalogo..”

“Ker sem se primerjal z drugimi, sem ves čas mislil, da imam premalo in da zaradi tega ne morem biti hvaležen. A Bog je v preteklosti vedno poskrbel zame. Zagotovo mu lahko zaupam tudi danes. Pretekle odločitve določajo mojo sedanjost. Bogat sem tudi brez denarja.”

“Bog mi kaže, da je on skrbnik moje družine, jaz sem le oskrbnik. A še vedno me napadajo dvomi. Utvarjam si, da mi vse, kar imam, pripada in je sad mojih zaslug.”

“Med možmi sem se počutil dobro, kakor med svojimi. Zavestno se moram odločiti za enega Gospodarja, jaz pa se večkrat opravičujem sam pred seboj, da tudi drugi tako delajo. Če je denar Božja last, bo odločitev lažja, težja pa uresničitev. Bog me vabi, da denar porabim za druge. Denar ni cilj, ampak sredstvo. Jaz sem Božji dar in vreden, ne glede na kredite in dolgove. Želim bolj slišati glas Dobrega Boga tudi izven nedeljske maše. Všeč mi je, da je bilo izpostavljeno Najsvetejše.”

“Nosimo podobne teže. To mi daje pogum. Prepustiti se Bogu in biti dober oskrbnik, ni enostavno. Zaupam da, ščepec soli Jezusa Kristusa načne najmočnejši imperij sveta.”

“Drža služabnika ni sramotna. Je način življenja, ki osvobaja. Mene in druge. Moj ponos se upira: ‘Ne bom služil! Rajši tekmujem in se primerjam.’ Zaupam, da imam za sproti. Če podarjam Bog daje.”

“Vse kar je zares pomembno v življenju mi je podarjeno. Zastonj sem deležen bogastva, ki ga ne morem kupiti. Povabljen sem, da ohranjam pravi namen, pravo smer, ne da gradim lažno popolnost. Vabi me, da uporabljam denar za širjenje Boga!”

“Med vami sem se počutil kot doma. Pridem zaradi odmika in ne zaradi teme. Glede denarja so bila različna obdobja. Posebej stiska z denarjem ima velik pomen v mojem življenju. Naučil sem se zlatega pravila: desetina mojih prihodkov je vedno Božja. Ni važno koliko darujem, važno je, da me boli.”