Arhiv kategorij: Nerazvrščeno

Iskati in tvegati je moško

Evangelij vsebuje Jezusove zadnje tri prilike o Božjem kraljestvu. Midva se še posebno ustaviva ob priliki o skritem zakladu na polju in ob priliki o dragocenem biseru. Zaklad in biser sta Jezus sam. Priliki odgovarjata na vprašanje, ali se bova lahko kdaj resnično odprla razodetju Božjega kraljestva, če je za to, da ga dosežeš, treba iti skozi tako številne stiske. Ali ni nasprotje med najinim hrepenenjem po sreči in trpkostjo evangeljskih zahtev preveliko?

Obe priliki temeljita na veselju, ki ga prinaša odkritje zaklada in bisera. Vse, kar sledi, je zgolj posledica tega veselega odkritja. Brez veselja ne moreva prav usmeriti svojega življenja. Priliki opozorita še na druge skrite, a zato nič manj resnične razsežnosti.

Prvo je iskanje. Zaklada ne odkrijeva po naključju. Žene naju strast za dragoceno. Lahko se prepustiva nemiru, ki preprečuje sebično poneumljenje in lenobno udobnost. Doživljava, da srcu niso dovolj stvari, ki nama jih uspe posedovati. V sebi nosiva neskončno veliko potrebo, da se okleneva Njega, ki v vseh stvareh dela za naju in naju priteguje. Samo on lahko poteši veličino in globočino najinega hrepenenja.

Druga razsežnost je kupim–prodam. Dragocenost ne more sobivati s cenenostjo. Globina ne more sobivati s površinskostjo. Vse, kar biva, ne more sobivati z navideznim. Če hočeva imeti eno, se morava druge rešiti. Neizogibno.

Tretja razsežnost je tveganje. Čim večji je zaklad, tem večje je tveganje. Za neskončno vreden zaklad se zlahka znebiva vsega, kar ga ne dosega. Veselje nama omogoča, da tvegava. Prežene vsak dvom in strah.

V omenjenih prilikah naju Jezus nič več ne kliče in ne vabi, naj zaradi Božjega kraljestva zapustiva vse drugo. Vabi pa naju, naj zaradi veselja, ker sva ga sprejela in spoznala, zapustiva vse drugo. Zaklad, ki napolnjuje srce, je zahteven, a prinaša ogromno veselja. Če hočeva iz njega živeti, prosiva za Duha razločevanja, podobno kakor je kralj Salomon prosil za modrost. Modrost nama bo dana od zgoraj, kajti zdi se, da sta zaklad in dragoceni biser skrita. V resnici ju je mogoče najti, a le z razodetjem, ki nama odpre oči. Ne pozabiva Jezusovih besed: »Vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.« Le veselje, da sem odkril zaklad svojega srca, omogoča, da lahko vse zapustim. Res pa je, da midva lahko izbereva tudi tako, kot je bogati mladenič iz evangelija, ki je na Jezusovo povabilo žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Vedno in za vsakogar namreč velja pregovor: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Lk 12,34). Če je Jezus resnično skriti zaklad na polju najinega srca, bova zanj zlahka dala vse druge dobrine. Zato nama pravi: »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33). Priliki veljata za vse trenutke najinega življenja, ne le za izbrane in določene. Vsak dan se naveževa na imetje, ki ga je treba prodati in zapustiti, če hočeva v polnosti uživati svoj zaklad, v katerem se najino srce lahko v vsem miru odpočije. Novo veselje nama vsak dan omogoča sprejeti novo tveganje. Vse dotlej, dokler ne bova v celoti prežeta z lučjo zaklada. Odkrivajva, kako se najino srce lahko nenehoma obnavlja in odpira Bogu. Nikoli se ga ne naveliča, kakor se nikoli ne naveliča življenja in ljubezni.

Vera izgovor za beg?

09.07.2017: 14. Nedelja med letom: Mt 11,25-30

Pred mojo prvo mašo, mi je starejši pater povedal dve dobri misli.

Prva: »Ali veš kdaj je mašno občestvo najbolj polno optimizma? Potem ko si po dolgih oznanilih ob koncu maše rekel: »Pojdite v miru in vzemite v roke avtomobilske ključe!«

Druga: »Nikdar ne podcenjuj bremen, ki jih ljudje prinesejo s seboj k maši. Pogosto si niti ne predstavjaš kakšne težave in bolečine morajo naši župljani prenašati.«

Skrbi in bremena, ki jih nekateri prinašajo k maši, si res večkrat ne zmorem predstavljati. A ne glede na to kakšna so ta bremena, nas Jezus vabi, naj mu jih izročimo in se jih prenehamo oklepati. Vsaj za nekaj trenutkov bi jih On rad vzel nase in nam dal nekaj svojega miru. Seveda, če mu bomo pri maši to dovolili.

Vabilo »pridite in si malo odpočijte« lahko zveni zelo pobožno. Lahko se zdi, da nima prav nobenega stika z našo stvarnostjo in vsakdanjimi boji, s skrbmi in preizkušnjami vsakega izmed nas.

Evangelij je bil napisan Matejevi skupnosti v Jeruzalemu, približno petinštirideset let po Jezusovi smrti in vstajenju. Vemo, da je skupnost izredno trpela in morala nositi težka bremena. Izključeni so bili iz sinagoge in zaradi svoje vere v Jezusa Kristusa mučeni in preganjani.

Nič čudnega ni, da so se tako močno oklepali Jezusovih spodbudnih besed: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi s težkimi bremeni, in jaz vam bom dal počitek in vas poživil. V Jezusovem zgledu so našli moč in tolažbo. »Vzemite moj jarem nase in se učite od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen.«

Ker počasi dozorevamo, vedno znova podležemo skušnjavi, da poskušamo določene zelo trde stvarnosti preveč na hitro poduhoviti, namesto da bi oznanjali, da je Bog naš sopotnik in da nam pomaga, da se lahko soočamo z vsakršnimi izzivi, ki nam jih življenje prinaša.

Naša vera nas ne uči pred težavami ali strahovi bežati v molitev in si želeti, da bi bilo drugače. Naša vera je okušanje Božje ljubezni v Jezusu Kristusu zaradi katerega svojih bremen nikdar ne nosimo sami. Bog je naš sopotnik in vodnik. Vsaka krščanska skupnost je poklicana, da je prostor v katerem drug drugemu pomagamo nositi bremena in si drug ob drugem za trenutek odpočiti in oddahniti.

Vsako nedeljo pri maši praznujemo dejstvo, da bo imel Bog zadnjo besedo: pravično, veselo, ljubečo in pomirjajočo besedo na tem svetu in na onem.

Jezus ne prihaja k nam kakor božanski čarovnik, ne maha s čarobno paličico čez naše težave, da bi v hipu posušil vse naše solze. Ne. On nas spremlja, da nam lahko pokaže, da je dar miru in počitka od življenjskih bremen mogoče najti z darom razločevanja ali prave presoje  in vzajemnega pogovora med nami. Omogoča nam najboljše izbire in s tem lajša naše bolečine in težave. To je delo Svetega Duha, če mu dovolimo in nanj računamo.

Ob tem sem se spomnil na redovnico, ki je otroke pripravljala na obhajilo ter ga vzporejala s pomembnostjo hrane za naše življenje. V svoji pripovedi je otrokom zastavila tudi uganko: »Kaj je majhno, divje in je oreščke?« Otroci so v odgovor molčali, kakor da so nemi. Zato je sestra poskušala znova: »Kaj je majhno, divje in je oreščke?« Tišina je bila še vedno svinčena. Tedaj sestra pokliče izmed učencev Vilija in ga prosi za odgovor. Po daljšem obotavljanju in premišljevanju Vili počasi izusti: »Sestra vem, da mora biti odgovor Jezus, kajti odgovor na vsa vaša vprašanja je vedno Jezus. Toda moram vam povedati, da gre pri vsem tem za navadno veverico.«

Včasih odgovor ni preprosto »Jezus«. Vsi dobro vemo, da za nekatere naše težave ni hitre duhovne rešitve. Ni poceni milosti. Odgovor ni vedno preprosto Jezus. Jezus nam daje drug drugega in skupnost. On postaja naša pot.

Pri soočanju z izzivi in bremeni nas Jezus vabi, da si vzamemo čas, da smo potrpežljivi in spoštljivi do sebe in bližnjih, da se o svojih bremenih pogovorimo z drugimi in prosimo za nasvet in poslušanje. Res je, da se bremen drugih največkrat niti zares ne zavedamo. Molimo, da bi vsak izmed nas našel trenutek počitka, prijazno in poslušajoče uho sočloveka in dar Kristusovega miru, prav preko občestva v katerega nas je povabil. V tem je glavni dar skupin Srce ob srcu, ki sedaj počasi rastejo po Sloveniji in v katerih si pomagajo med seboj tisti, ki so doživeli ločitev. Podoben dar so tudi skupine Možakarjev sv. Jožefa, vse zakonske skupine in gibanja in vsa mala občestva, ki rastejo med nami, ki po svojih omejenih zmožnostih hodimo za vstalim Kristusom.

Odmik za moške: Umirjeni bojevnik

o-dc-police-eagle-nest-facebook-300x200Bojevniki bomo zrli v isti cilj in z ramo ob rami odkrivali ustvarjenost po podobi Boga, bojevnika za človekovo lepoto in resnico. Sredi današnjega bombardiranja “informacijske” družbe, ki jo preplavlja kultura brezbrižnosti smo moški vedno bolj pod pritiskom nasilja. Ekonomija temelji na nasilju in nemiru moškega srca, ki ne ve kdo in čigavo je. Sredi teh izzivov, ki so za nas priložnost, nas Bog uči zajemati iz dejstva, da ima On nadzor in nam zagotavlja vso potrebno moč, da z njim sodelujemo in postajamo njegovi sogovorniki. Umirjeni, ker zajemamo iz njegove stoodstotne zvestobe in nadzora, ki ga ima nad našo osebno in skupno zgodbo. Dobrodošel.

Datum: 21. – 23. oktober

Voditelj: p. David Bresciani, DJ

Informacije in prijave v tajništvu doma vsak delovni dan od 8.00 do 14.00, na telefonski številki 051 613 374 ali po e-pošti: ignacijevdom@gmail.com.