Arhiv kategorij: Ljubeč in spoštovan

Kako ženska ljubi moškega?

Pričnimo s spolnostjo.

Ne, ker je to Vse, o čemer moški razmišljajo’ (kot je rekla cinična ženska), temveč ker predstavlja odnos med ženskostjo in moškostjo na tako zelo jasen način. To je lepa in bogata metafora, zelo strastna in okrepljena slika dosti večje resničnosti. Vprašanje pred nami je: »Kako ženska najbolje ljubi moškega?« Odgovorje preprost: zapelje ga.

Pomislite na žensko na njeno poročno noč. Zatemni luči ter si obleče nekaj svilenega, kar poudari ljubkost njenega telesa, razodene lepoto svoje gole podobe, hkrati pa pušča nekaj, kar je treba še odkriti. Nadene si parfum in rdečilo ter preveri svoje lase. Ona očara svojega moškega. Upa, da ga bo prebudila in privabila, da pride k njej in vstopi vanjo. V dejanju osupljive ranljivosti sprejme največje tveganje življenja – ponudi mu svojo neodkrito lepoto, odpre se mu na vsakršen način.

Kar pa se tiče njenega moškega, če ne bo naredil, kar je potrebno, se ne bo zgodilo nič. Ne bosta užila ljubezni, spočeto ne bo nobeno življenje, razen če je moški sposoben svojo moč ponuditi svoji ženski. Tako se ljubimo. Ženskost je tista, ki vzburi njegovo moškost. Njegova moč je tista, ki v ženski vzbudi hrepenenje po tem, da bi bila lepa.

Tako preprosto je, tako lepo, tako skrivnostno in vendar tako globoko.

Lepota ženske je tisto, kar vzbudi moč moškega. On hoče igrati vlogo moškega, ko se ženska vede tako. Ne morete ga ustaviti. On hoče narediti, kar je potrebno. In ta želja je ključna. Kaj si ne želite, da bi naredil, kar je potrebno? Ne daje prisiljen v to, ne zato, ker je ‘treba’.Temveč ker hoče narediti, kar je potrebno. Torej vzbudite njegovo željo. V vsakem vidiku življenja.

Si predstavljate, kako bi bilo, če bi mlada nevesta do svojega ženina imela pristop, kakršnega ima toliko žensk pri ostalih zadevah? Predstavljajte si, da pogleda izza svojega planerja in vpraša: »Kdaj bi ta teden želel seksati?« (Učinkovita ženska.) Ali pa svojemu možu pripomni: »Domnevam, da boš nocoj hotel seksati. Dajva s tem opraviti zgodaj – zjutraj imam veliko opravkov.« (Zaposlena ženska.) Ali najbolj neposreden izziv: »Predstava včeraj je bila zelo slaba. Bi želel poskusiti znova?« (Zahtevna ženska.)

Saj ste dojeli. Vaše sporočilo vašemu moškemu je ali: »Dragi, imaš, kar je potrebno,« ali: »Mislim, da nisi kaj prida moški. Želiš dokazati, da se motim?« Enako velja za žensko. Vaše srce se zelo razločno odziva na pritisk, da bi bile lepe: »Greš ven v tem}«, v primerjavi z zagotovilom,da ste lepe: »Ljubica, nocoj si videti tako ljubka.« Zenska se želi počutiti lepo. Moč dobrega moškega ji daje tak občutek. Moški se želi počutiti močnega. Lepota dobre žene mu daje tak občutek. To načelo velja za veliko več, kot le za spolnost in zakon.

(Odlomek iz knjige Očarljiva  Odkrivanje skrivnosti ženske duše, John Eldredge, Stasi Eldredge)

 

 

Ovira ljubezni

Največja ovira pri tem, da bi ljubili žensko, je ta: da preveč moških svoje vprašanje nese k Evi. Pri njej iščejo potrditev svoje duše. Običajno se zgodi okoli adolescence, tega usodnega premika. Oče je bil tih ali pa nasilen, njegova priložnost, da bi rešil svojega otroka je skoraj mimo. Naslednje okno, ki se odpre na fantovem popotovanju, je njegova spolnost. Naenkrat se zave Eve. Ona je njemu videti kot življenje samo. Ona je videti kot odgovor na njegovo vprašanje.

To je usoden premik. Veliko moške odvisnosti od pornografije izhaja iz tega. Ne gre za spolni odnos – gre za potrditev. Ona mu daje občutek, da je moški. Ona mu ponuja svojo lepoto in mu daje občutek, da je močan. To je tudi korenina večine ljubezenskih afer. Nekatere ženske se temu pridružijo ter ponudijo odgovor na njegovo vprašanje. Njegova žena mu daje ‘1’, a pridruži se ona in mu reče: »Zame si ‘5’,« in nadaljevanje nam je znano. Če ni našel te globoke potrditve, ki jo potrebuje od Boga, potem bo lahka tarča.

Na vse možne načine sem poskušal moškim pomagati razume ti, da ti nobena ženska ne more reči, kdo si kot moški. Moškost se daje z moškostjo. Ne more priti iz drugega vira. Da – ženska lahko moškemu veliko ponudi. Lahko je njegova ezer, njegova spremlje valka, njegov navdih. Vendar ne more biti potrditev njegove duše. Kot moški moramo svoje vprašanje nesti k Bogu, svojemu Očetu v nebesih. Samo on ve, kdo smo v resnici. Samo on lahko nad nami izreče sodbo. Moški gre k Evi, da ponudi svojo moč. Ne gre k njej, da bi moč dobil.

Sedaj pa, enaka resnica velja zate, Eva.

Svojega vprašanja ne moreš nesti k Adamu. Ne moreš pri njem iskati potrditve svoje duše. Vendar jo toliko žensk išče. Če imam moškega, potem sem v redu. Potem sem ljubljena. Tudi za ženske se to zgodi okoli adolescence. Čas, ko bi njen oče lahko govoril njenemu življenju, pričenja usihati. Odpre se novo okno – fantje. Če ji njen oče ni bil na voljo, potem je lačna ljubezni in se bo v upanju, da jo bo našla, predala fantom. Se spomnite starega pregovora “Dekleta dajejo seks, da dobijo ljubezen “. Res je.

Dobro znana knjiga Mary Pipher, Sodobna Ofelija, dokumentira ta tragičen premik pri mladostnicah. To skoraj popolno izgubo sebe. Dekleta, ki so bila samozavestna in pogumna, postanejo v najstniških letih negotova. Dekleta, ki so imela veliko zanimanj in mnenj in sanj, so naenkrat videti depresivna, izgubljena, obsedena s svojim videzom in s pozornostjo fantov. Premik je v bistvu pravzaprav tole: svoje vprašanje so odnesle k Adamu. To je smrtonosen premik.

Razlog, da je to videti tako naravno, sploh za ženske, je ta, da j e bila Eva narejena za Adama. »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom \ezer kenegdo\« (1 M z 2,18). Eva je bila dobesedno izdelana iz rebra, ki je bilo vzeto iz Adama. Preganja nas neka nepopolnost, zaradi katere hrepenimo drug po drugem. Koliko med vami vas je zavzdihnilo na koncu filma Jerry Maguire, ko on teče skozi letališče ter divja skozi mesto, da bi se vrnil k svoji ženi, ki seje ločila od njega? On reče: »Ti me dopolnjuješ.« To je res, to je del moško-ženskega načrta.

In vendar.

Noben moški vam ne more povedati, kdo ste kot ženska. Noben moški ni sodnik vaše duše. (Drage sestre, koliko med vami se vas je izgubilo v tem iskanju?) Neka ženska nama je rekla: »Se vedno se počutim nekoristno. Nisem ženska. Nimam moškega. Ni mi uspelo, da bi koga očarala.« Bolečina je resnična. Toda stališče je napačno. Samo Bog vam lahko pove, kdo ste. Samo Bog lahko izgovori odgo vor, ki ga morate slišati. Zato smo najprej govorili o romantični zvezi z njim. To pride najprej. Mora. Treba je. Adam je mnogo preveč ne zanesljiv vir – amen!

Seveda, v ljubeči zvezi je mišljeno, da drug drugemu celimo rane. V ljubezni lahko vzbudimo tako globoko veselje in ozdravljenje, ko drug drugemu ponudimo svojo moč in ljubezen. Meni pomeni vse, ko mi Stasi reče: »Ti si takšen moški.« Vse mi pomeni, ko mi John reče: »Stasi, ti si čudovita ženska.« To lahko – in moramo – ponujati drug drugemu. To je eden izmed načinov, kako lahko naša ljubezen pomaga pozdraviti rane našega partnerja. Toda naša bistvena potrditev,  naša prvobitna potrditev, mora priti od Boga. In dokler ne pride, dokler pri njem ne poiščemo ozdravljenja za naše duše, bodo naše zveze resnično prizadete s tem, ko drug pri drugem iščemo nekaj, kar nam lahko da samo Bog.

Nadaljnje zapletanje stvari je prekletstvo, ki je nad Evo. »… Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj« (1 Mz 3,16). V Evi je bolečina, za katero poskuša doseči zapolnitev pri Adamu. Dana ji je praznina, ki naj bi jo privabila nazaj k Bogu, toda ona jo namesto tega odnese k Adamu. To povzroči zmedo v mnogih dobrih zvezah. O tem veste vse. Ne glede na to, koliko Adam izliva na vašo bolečo dušo, nikoli ni dovolj. On vas ne more zapolniti. Mogoče se vam umika, ker čuti, da ga prosite, naj vas napolni. Vsaka ženska mora računati na to – to bolečino, ki jo poskuša zapolniti s svojim moškim. Da bi se naučile, kako ga ljubiti, morate najprej prenehati vztrajati, da vas on napolni.

Vse to vam praviva kot neke vrste predgovor, saj vam ne moreva govoriti o tem, kako dobro ljubiti moškega – kdorkoli že je v vašem življenju – dokler ne sprevidimo, da pri njem ne moremo iskati stvari, ki nam jih on ne more dati. Ne moremo ljubiti Adama, medtem ko pri njem iščemo svojo oceno. To bo prineslo preveč strahu. Če on odloča o nas kot o ženski, potem mu ne bomo sposobne resnično in svobodno ponuditi svoje lepote. Iz strahu jo bomo zadrževale. Ali pa se mu bomo predale na neprimerne načine, v neke vrste spolni ali čustveni promiskuiteti, obupno iščoč njegovo pozornost. In ne bomo ga sposobne soočiti ter mu stati ob strani, ko bo tudi on to potreboval od nas.

Prosite Jezusa, da vam pokaže, kaj ste počele s svojim vpraša njem, in kako ste se povezovale z Adamom. Šele potem se lahko pogovarjamo o tem, kako ljubiti moškega.

(Odlomek iz knjige Očarljiva  Odkrivanje skrivnosti ženske duše, John Eldredge, Stasi Eldredge)

Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram

Molitev pred najsvetejšim z MSJ, 25.10.2016.

Prijatelji, premišljeval bom o sanjah vsakega mladega fanta.

1 Mz 2,25 Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.

Bog, postavil si me v raj. Z ženo, ki jo ljubim. Vse sladkosti zakonskega življenja si mi dal. Vse mi je bilo dovoljeno, da sem te le ljubil. Dal si, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega. Prijetno za pogled in dobro za jed. Le zakaj je z leti prišlo do tega, da sem spoznal, da sem nag in sem se skril? Kaj je šlo narobe? Vse mi je bilo dovoljeno, razen enega. Dovolj za razumnega človeka. S poroko sem stopil na pot celibata, saj so mi bila vsa drevesa nedostopna, razen enega. Za začetek popolnoma dovolj. Zakaj sem pustil, da se je kača vtihotapila v ta raj? Kje sem bil, da se je žena več pogovarjala s svojimi sodelavci kot z mano? Nisem opazil, da jo nekaj muči. Takoj pa sem opazil, ko je motor avta malo pokašljal. Nisem šel na duhovne vaje, medtem ko sem avto redno vozil na servis. V avto sem investiral neskončnokrat več kot v svoj zakon. Tako se je najin odnos počasi spreminjal iz: »prijetno za pogled in dobro za jed« v »dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja«. Zato sem se skril, ker me je bilo sram. Skril v posel. Morda se tam več pogovarjam kot doma. Skril med prijatelje. Morda je tam več odnosa kot doma. Če sem na pravi poti, potem me je sram. Drevo spoznanja iz BB je našlo pot do mene. Zato je prav, da me je sram. Gorje pa, če me ne bi bilo sram takrat, ko bi me moralo biti. Zdi se, da je ravno to največji uspeh današnje kače. Ni treba, da te je sram, ker je vse dovoljeno. A tisti hip, ko ni bilo več omejitev, je bilo raja konec. Raja brez omejitev ni. Bog, hvala Ti, da me je bilo sram. To me je rešilo.

Napisal Andrej Kolenc

Evina rana

adam in evaVsaka ženska vam lahko pripoveduje o svoji rani.

Nekatere so je deležne preko nasilja, druge preko zanemarjanja.

Kakor si vsak majhen deček postavlja temeljno vprašanje, tako si ga postavlja tudi vsaka mala deklica. Njeno vprašanje se ne nanaša na moč. Ne. Globok krik src malih deklic je: »Ali sem ljubka (enkratno čudovita)?« Vsaka ženska mora vedeti, da je izredno lepa, enkratna, eksotična in izbrana. To je srčika njene istovetnosti, način, na katerega nosi Božjo podobo. »Ali me boš osvajal, me zasledoval, ujel? Ali si me vesel in se raduješ v meni? Ali se boš bojeval zame?«

Kakor vsak mali deček je bila tudi mala deklica ranjena. Rana udari naravnost v središče njenega lepega srca in v njem pusti uničujoče sporočilo: »Ne. Nisi lepa, nisi čudovita, nisi zaželena in nihče se ne bo resnično boril zate.« Kakor tvoja fantovska rana tudi njena dekliška rana skoraj vedno pride po očetovi roki.

Mala deklica gleda na svojega očeta, da bi vedela, ali je ljubka. Moč, ki jo ima oče, da jo pohabi ali blagoslovi, je zanjo prav tako pomembna kakor za njegovega sina. Če je nasilen moški, jo bo morda oskrunil z besedami ali spolno. Zgodbe, ki sem jih slišal od zlorabljenih žena, bi vam raztrgale srce. Jano je njen oče začel nadlegovati, ko je bila stara tri leta. Ko je bila stara sedem let, je svojim bratom pokazala, kako jo morajo zlorabljati. Napad se je nadaljeval, dokler ni odšla v srednjo šolo in se odselila. Kaj lahko posiljena ženska misli o svoji lepoti? »Ali sem ljubka?« Sporočilo je: »Nisi … umazanka si. Vse, kar je o tebi privlačnega, je temno in hudobno.« Nadlegovanja in napadi se nadaljujejo preko nasilnih in pasivnih moških. Ali jo zalezujejo ali pa jo ignorirajo. V vsakem primeru je njeno srce posiljeno in vanj se vtiskuje sporočilo: »Nisi zaželena, ne boš varovana in zaščitena, nihče se ne bo boril zate.« Tako počasi, zidak za zidakom, raste stolp. Ko žena odraste, je lahko že zaprta v svoji trdnjavi.

Če je njen oče pasiven, bo mala deklica trpela tiho zapuščenost. Moja žene se spomni, kako se je sama igrala skrivalnice, ko je bila stara pet in šest let. Našla je odlično mesto, kamor se je skrila, in razburjeno pričakovala, da jo bodo odkrili in našli. Skrita v omari je čakala, da jo bo kdo našel. Nihče je ni nikdar iskal, tudi ko je nekoč manjkala več kot eno uro. Ta podoba je postala podoba, ki določa njeno življenje. Nihče je ni opazil. Nihče je ni iskal. Bila je najmlajša v družini. Oče je veliko potoval, ko pa je bil doma, je večino časa preždel pred TV. Starejši brat in sestra sta bila takrat v težavnih najstniških letih. Žena je dobila sporočilo: “Samo ne bodi težava, saj jih imamo že tako preveč.” Zato se je še bolj skrivala – skrila je svoje želje, skrila svoje sanje, skrila je svoje srce. Včasih se je delala, da je bolna, samo zato, da bi bila deležna vsaj kapljice ali dve pozornosti.

Podobno kot številna mlada dekleta se je tudi moja žena obrnila k fantom, da bi slišala to, kar ni nikdar slišala od svojega očeta. Njen fant v zadnjih letih osnovne šole jo je izdal večer pred valeto. Povedal ji je, da jo je samo uporabljal, da pa ima rad drugo dekle. Fantje, s katerimi se je dobivala v srednji šoli, so jo zlorabljali z besedami. Če ženska nikdar ne sliši, da je vredna, da se zanjo borijo, začne verjeti, da si zasluži verbalno zlorabo ali kakšno drugo obliko slabega ravnanja. Tudi na tak, čeprav slab način, je vendar deležna nekaj pozornosti. Morda je boljše kakor nič. Potem sva se nekega čarobnega poletnega popoldneva zaljubila midva. Toda moja žena se je poročila s preplašenim moškim, ki ga so ga stvari gnale in je imel afero (neurejeno razmerje)  s svojim delom, saj ni upal tvegati, da bi se zapletel z žensko, za katero je čutil, da ni zadosti velik, močan, moški. Ni bil prostaški, niti hudoben. Bil je prijazen. Naj vam povem še to: omahljiv moški je zadnje na vsem svetu, kar ženska zares potrebuje. Ona potrebuje ljubimca in bojevnika, ne prijazneža. Uresničil se je njen najhujši strah: nikdar ne bom resnično ljubljena, nikdar se ne bo nihče resnično boril zame. Zato se je še malo bolj skrila (zaprla vase).

Dolga leta najinega zakona me je vse to popolnoma zaslepilo. Nič več nisem videl. Kje je lepota, ki sem jo nekoč videl? Kaj se je zgodilo ženski, v katero sem bil nekoč zaljubljen? V resnici nisem pričakoval odgovorov na vsa ta vprašanja. Bolj sem kričal in besnel, kakor pa da bi obupno prosil in rotil. Toda Jezus mi je vseeno odgovoril: “Ona je še vedno tam, toda ujeta je v stolpu. Ali si pripravljen vstopiti in jo osvojiti?”

Ugotovil sem, da sem se, kakor mnogi moški, poročil zaradi varnosti. Poročil sem se z žensko, za katero sem mislil, da me ne bo nikdar izzvala kakor moškega. Moja žena me je oboževala. Kaj sem še hotel več?

Hotel sem biti kakor vitez, a nisem hotel krvaveti kakor pravi vitez.  Globoko sem se motil glede celotnega dogajanja. Nič nisem vedel o stolpu, v katerem je ujeta princesa. Nič nisem vedel o zmaju, ki ji ne dovoli ven iz njega. Še manj pa mi je bilo jasno, čemu mi je bila dana moja moč. Prva težava med možmi in njihovimi ženami je ta, da mi, moški, ko se od nas zahteva, da se moramo resnično boriti zanjo, omahujemo in odlašamo. Še vedno poskušamo rešiti sami sebe. Pozabili smo na globoko ugodje ob odločitvi, da bomo svoje življenje darovali drugemu in zanj.

(Wild at Heart, Discovering the Secret of Man’s Soul, John Eldredge, Nashville 2001. Povzetek: Viljem Lovše.)

Ljubimci ali hladni obredarji?

lovers-embraceVečinoma smo glede teme spolnosti v velikem neravnovesju. Celo ob užitku in sladostrastju podaritve doživljamo občutek krivde, čeprav Jezus ni nikdar nakazal, da je to kaj slabega. Hkrati pa smo sredi vsakdana za svoje užitke in zadovoljitev popolnoma obrnjeni v materialno. Zelo redko jim dovolimo, da bi nas približali Bogu, nam samim in drug drugemu. Čutna izkustva so za nas bolj odvrnitev in raztresanje, namesto, da bi bili trenutki povezanosti in občestva z Bogom, seboj in drugimi.

Ko se telo in duh odpirata hkrati, pride do resničnega spolnega odnosa, do resnično ljubečega skupnega kosila ali večerje. Počasen skupen sprehod s povezanimi in toplimi srci sredi parka je lahko veliko bolj Božji, kakor popolnoma pravoverno versko bogoslužje, ki ga opravimo hladno, neosebno in z oddaljenim srcem.

Pričakoval bi, da bi bil nam kristjanom veliko bližji arhetip ljubimca, kakor pa bojevnika, modreca in kralja. Iz nekega čudnega razloga pa tudi kristjani ne zaupamo arhetipu ljubimca in se od njega oddaljujemo, hkrati pa se ves čas trudimo, da bi uživali njegove sadove.

Kontemplativec (tisti, ki v vseh stvareh in v vsem odkriva Boga) je najvišja raven ljubimca. Kamor koli se obrne je sposoben najti veselje in ljubezen.

Kako si predstavljam, da Bog gleda na mojo spolnost?

Jejta, draga, pijta, opijta se z ljubeznijo! (Vp 5,1)

sacred-sexualityBog ima romantično srce. Če so teologi to spregledali, so s tem več povedali o sebi kakor o Bogu! Glasba, vino, poezija, sončni zahodi in vzhodi, mavrica … vse to je izumil Gospod, ne mi. Mi preprosto odkrivamo, kar je Gospod že imel v mislih in je že naredil. Ljubitelji medenih tednov izbirajo Hawaje, Bahame ali Toscano. Čigava zamisel so Hawaji, Bahami ali Toscana? Kdo je ustvaril človeka tako, da je poljub nekaj tako čudovitega? Ljubimci vedo, da se ni ustavil samo pri poljubu. Kralj Salomon se v poročni noči veseli svoje ljubljene, začenši z očmi. Ljubi njene lase, njen nasmeh, njene ustnice in potem gre navzdol. (Vp 4,4-6).
Njegova nevesta mu odgovarja (Vp 4,16). Kakšne vrste Bog bi Visoko pesem uvrstil v svetopisemski kanon? Ali si predstavljate, da bi tako erotično in škandalozno knjigo v Sveto pismo vstavili kristjani, ki jih vi poznate? Kako močno poetična je! Nikakor ne gre za pornografijo, a se ne da vsega razložiti kot teološko prispodobo. To bi bilo nesmiselno. Bog sam osebno spregovori v Visoki pesmi. Salomon je svojo ljubljeno odpeljal v spalnico in sta se ljubila kot pravi ljubimci. Bog ju šepetaje blagoslovi: “Jejta, draga, pijta, opijta se z ljubeznijo!” (Vp 5,1). Opogumi ju in se umakne.

Bog je romantično srce in ima svojo nevesto, za katero se mora boriti. Ljubosumen ljubimec je. Ljubosumen je na srca svojega ljudstva in na njihovo svobodo. Reševanje je nenehen vzorec Božjega delovanja (Iz 62,1.5).

Čeprav ga ljudstvo vara in se prepušča sovražnikom, je Bog pripravljen premakniti nebesa in zemljo, da ga osvoji nazaj. Nič ga ne bo ustavilo, da jih ne bi osvobodil (Iz 63,1-4). Kako oster, divji in strasten je Bog! Nihče v Cerkvi nikdar ne govori na tak način. A to je Bog nebes in zemlje. Lev iz Juda.

(Wild at Heart, Discovering the Secret of Man​​’s Soul, John Eldredge, Nashville 2001. Povzetek: Viljem Lovše.)

Lepotica, ki jo je treba rešiti in njeno srce

lepaLepotica, ki jo je treba rešiti

Ali se spomnite, kako ste prvič poljubili dekle? Romeo je imel Julijo, Robin Marjano. Moškega nobena stvar tako močno ne navdihuje kakor lepa ženska. Zaradi nje si pripravljen podreti grad, zaklati velikana in skakati čez ograje. Moški želi biti junak za lepotico. Mladeniči gredo na vojsko s sliko svoje drage. Kaj bi bila Robin Hood ali kralj Artur brez ženske, ki sta jo ljubila? Samotni možakarji bijejo samotne bitke. Junaki se vedno borijo za lepotice. Moški ne potrebuje le borbe, ampak nekoga, za katerega se bori. Spomni se Nehemijevih besed maloštevilnim pogumnim, ki so branili Jeruzalem brez obzidja? »Ne bojte se … borite se za brate, za svoje sinove in hčere, za svoje žene in svoje domove.« Sam boj ne zadošča. Moški si želi romance. Ni dovolj biti junak. Biti moraš junak nekomu, ženski, ki jo imaš rad. Adamu so bili dani vetrovi in morje, konj in kragulj, a kakor je sam Bog rekel, vse skupaj ni bilo dobro, dokler ni bilo Eve. Zato je v srcu vsakega moškega nekaj strastnega.

Žensko srce

Tudi žensko srce ima tri bistvena hrepenenja, ki so značilno ženska.

Ne želi si vsaka ženska bitke, vsaka pa si želi, da bi se zanjo nekdo bojeval.

Prisluhni hrepenenju ženskega srca: hoče, da je več kot opažena, hoče, da si jo želiš.

Hoče, da jo zasleduješ in se trudiš zanjo. »Hočem biti prva nekomu,« mi je povedala prijateljica zgodnjih tridesetih let.

Njene otroške sanje o princu, ki jo prihaja rešit, niso zgolj otročje fantazije. So srčika ženskega srca in življenje, za katerega ve, da je bila ustvarjena. Zato se junak vrne k izvoljenki (filmi: An Officer and  a Gentelman; Little Women, Sense and Sensibility).

Vsaka ženska si želi tudi pustolovščino deliti z nekom (film: The Man from the Snowy River; Ladyhawk). Tudi ženska želi biti močna in del pustolovščine. Mnogi moški napačno mislijo, da je ženska sama že pustolovščina. Zaradi tega odnos takoj začne propadati. Ženska noče biti pustolovščina. Želi, da je povabljena v nekaj večjega od sebe.

Vsaka ženska si želi imeti lepoto, da bi jo razkrila ali odstrnila izza tančice. Ne da bi začarala, ampak da bi razkrila. Večina žensk že od mladosti čuti pritisk, da morajo biti lepe. A ne govorimo o tem. V ženski je tudi globoko hrepenenje, da bi bila resnično lepota, ki se je veselijo. Veliko deklic se spomni, kako so se igrale oblačenje in modno revijo, na kateri so plesale v krilcu. Deklice so s tem želel prebuditi očetovo pozornost in veselje nad seboj. Deklica poje: »Ali me vidiš? Ali te očara, kar vidiš?«

Karmelca

Svet ubije žensko srce, ko ji reče, naj bo groba, učinkovita in neodvisna. Žal je tudi krščanstvo zgrešilo žensko srce. Vstopite v cerkve in poglejte okrog sebe ter se vprašajte: »Kaj je krščanska ženska? Ne poslušajte odgovorov, ampak to, kar vidite. Nedvomno morate priznati, da je krščanska ženska utrujena. Vse, kar smo ženski ponudili, je bil pritisk, da mora dobro streči (služiti). Nihče se ne bori za njeno srce, ni velike pustolovščine, v katero bi jo zajeli, in vsaka zelo dvomi, da lahko razkrije kaj lepote.

(Wild at Heart, Discovering the Secret of Man​​’s Soul, John Eldredge, Nashville 2001. Povzetek: Viljem Lovše.)

Lepotica, ki jo je treba rešiti

saint-george-and-the-dragon-paolo-uccello-national-galleryNekoč je bila (tako gre zgodba) čudovita deklica, ki je vse očarala. Lahko bi bila hči kralja ali običajna služkinja, vemo pa, da je po srcu princesa. Mlada je in njena mladost se zdi večna. Njene plapolajoče lase, njene globoke oči, sočne ustnice, njena izklesana figura – ob njej vrtnica zardi od sramu. Sonce je bledo v primeri z njeno lučjo. Njeno srce je zlato, njena ljubezen pa resnična kakor puščica. Toda ta mlada lepotica je nedosegljiva, ujetnica hudobne moči, ki jo drži ujeto v temnem stolpu. Le prvak jo lahko osvoji, le najbolj pogumen, smel in vztrajen bojevnik ima priložnost, da jo osvobodi. Proti vsemu upanju on pride. Pogumno napade. Veliko krvi je prelite na obeh straneh. Viteza trikrat odbijejo, a trikrat znova napade. Čarovnik je premagan, zmaj pade, velikan je umorjen. Dekle je njegovo. S svojim pogumom in trdnostjo je osvojil njeno srce. Na konju odjahata do njegove koče ob potoku v gozdu na zmenek, ki daje strasti in romanci nov pomen.

Zakaj je ta zgodba tako globoko v naši psihi? Ne da bi jo kdaj koli slišala, vsaka mala deklica pozna to pravljico. Sanja o dnevu, ko bo prišel njen princ. Majhni fantje vadijo svoj del v tej zgodbi z lesenimi meči in ščiti iz kartona. Nekega dne bo deček, sedaj že mladi mož, ugotovil, da hoče biti tisti, ki osvoji lepotico. Pravljice, literatura, glasba in filmi si vsi sposojajo to mitološko temo. Speča princesa, Sneguljčica, Trnuljčica, Romeo in Julija, Antonij in Kleopatra, kralj Artur in Ginebra, Tristan in Izolda. Od antičnih pripovedi do današnjih elektronskih igric najdemo univerzalno temo močnega moškega, ki osvobodi čudovito žensko. Zapisana je v naša srca. Izraža eno od osrednjih želja in hrepenenj vsakega moškega in vsake ženske.

Pravljice niso zgolj “miti”. Daleč od tega. Resnica je ta, da jih dovolj resno ne jemljemo. “Miti so zgodbe, ki nas soočijo z nečem presežnim in večnim,” je zapisal Roland Hein. V primeru naše princeske smo spregledali dva zelo odločilna vidika tega mita. Po eni strani nihče izmed nas ni nikdar verjel, da je čarovnik resničen. Mislili smo, da imamo lahko princesko brez boja. Če smo pošteni, večina izmed nas, moških, meni, da je naša največja bitka v tem, da jo povabimo na zmenek. Po drugi strani pa nismo razumeli stolpa in njegove povezave z njeno rano. Gospodična je v stiski. Če je moškost napadana, pa je bila ženskost poteptana in brutalizirana. Eva je krona stvarstva. Ali se spomnite? Uteleša izredno lepoto in eksotično skrivnostnost Boga na tak način, da se nobena stvar v vsem stvarstvu ne more z njo niti od daleč primerjati. Zato je posebna tarča Sovražnika – hudobneža. Svojo najbolj kruto hudobijo obrača proti njej. Če jo lahko uniči ali jo drži ujeto v stolpu, s tem lahko uniči zgodbo.

Duhovno potovanje moškega – 2. del: PREPROSTA ŽENSKOST

couple-close-up-profilePrvi korak tega potovanja je usmerjen k ženskosti. Za večino moških se duhovno potovanje k ženskosti začne z odnosi, ki jih imamo z ženskami. Ko se v življenju učimo komunicirati z ženskami — s svojimi materami in babicami, sestrami in drugimi sorodnicami, ljubljenimi dekleti in morda ženami — odkrijemo, da so v nekem drugem svetu, če se tako izrazimo, ki se razlikuje od sveta preproste moškosti. Ker ne premoremo boljšega imena za to, imenujmo to preprosta ženskost.

Preprosta ženskost kot kulturni stereotip je nasprotni pol tistega, kar smo opisali kot preprosto moškost. V negativnem pomenu gre za ženskost dame v stiski: gre za žensko, ki jo mora moški rešiti in varovati. V književnosti in medijih gre po navadi za junakovo dekle, ženo ali mater — toda ona ni nikoli junak. Nikoli ni pobudnica, akterka ali tista, ki bi odločala; vedno opazuje dejanja moškega in prejema njegove pozornosti, je obdarovanka. Takšno ženskost upodabljajo pravljice o Pepelki, Sneguljčici in Trnuljčici.

Toda celo te pravljice razodevajo tudi pozitivno stran preproste ženskosti. Takšna ženska je ljubeča in pozorna, potrpežljiva in marljiva, ljubka in očarljiva. Tudi če mora dolgo čakati, da bodo njene vrline končno nagrajene, naredi vse, kar more, da bi bila vredna prinčeve pozornosti. Ameriški stereotip takšne ženske je popolna gostiteljica, popolna žena, popolna mati. Je privlačna in domiselna, obzirna in pripravljena sodelovati, opora in pomoč moškemu, nežna in skrbna. Cilj tradicionalne vzgoje deklet je bil ta lik. Fante pa so vzgojili v prepričanju, da lahko takšne lastnosti pričakujejo pri ženski.

Ko smo bili dečki, smo odkrili, da je ženski svet drugačen od našega, pa je v njem vendarle nekaj očarljivega in privlačnega. Ženskost je nekaj, kar si želimo, toda ker mislimo, da smo samo moški, vidimo ženskost kot nekaj, kar je popolnoma zunaj nas. Da bi dosegli ženskost, moramo vendarle nekako stopiti v svet ženskosti in se naučiti njenega jezika. Da bi dosegli objekt svojega poželenja, se moramo naučiti biti ranljivi in občutljivi, paziti moramo na svoje besede in vedenje ter obvladati pravila dvorjenja.

V tem pogledu sodobna družba odpira možnosti za potovanje v ženskost, ki v starem in srednjem veku niso bile na voljo. Če so bile poroke popolnoma dogovorjene (po navadi med očetoma bodočega ženina in bodoče neveste), se fantom ni bilo treba učiti pretanjene umetnosti dvorjenja. Nalogo odkrivanja ženskosti in prebujanja ženske plati v sebi so lahko odložili v nedoločeno prihodnost. Ženskosti jim ni bilo treba odkrivati v sebi. Ko so si moški vzeli pravico, da si sami izberejo svojo nevesto, so s tem (večinoma nehote in nevede) tudi ženskam dali pravico do izbiranja bodočega zakonskega partnerja. Tako ženske počasi, a zanesljivo spreminjajo kulturni stereotip popolnega moža.

Vir: Richard Rohr: Moški na duhovni poti (nekoliko prirejeno)

Duhovno potovanje moškega – 1. del: PREPROSTA MOŠKOST

Rane necelovite spolnosti

ljubrcinspostovanJean Vanier, ustanovitelj Barke (L’Arche) pravi, da je srečal zelo malo moških, ki ne bi trpeli zaradi ran, povezanih s spolnostjo in odnosom do avtoritete. Skoraj vsak moški v zahodni družbi naj bi trpel zaradi ranjene in necelovite spolnosti. Ta rana se pri nekaterih boleče kaže v nasilju (tudi spolnem) nad ženskami in sovraštvu do homoseksualcev. Sovraštvo do ženskosti jih žene v posiljevanje in nasilje. Sovraštvo do homoseksualcev in strah pred njimi prav tako izhajata iz ranjene in necelovite spolnosti. To sovraštvo v bistvu pomeni, da v moškem ni pravega stika med telesom in duhom. Ker v sebi ni našel prave moškosti, se srečuje tudi s problemi v odnosu do avtoritet.

K sreči ne padejo vsi moški v takšne skrajnosti. Kako to in kaj jim pomaga? Ena do stvari, ki moškim zelo pomaga je srečanje in podelitev življenjske izkušnje z moškim, ki ima resnično notranjo avtoriteto, ki je ne doživljajo več kot nekaj zunanjega in samovoljnega. Ko spoznajo duhovno avtoriteto, ki jo človek pridobi s sposobnostjo in odgovornostjo, počasi pomislijo, da bi to avtoriteto lahko našli tudi v sebi. V avtoriteti začnejo videti notranjo modrost in ne le zunanjo prisilo. Počasi so se tudi na osebni ravni sposobni odpovedati avtoritarnosti. Težave, ki so jih povzročali sebi in drugim se začnejo zmanjševati. Nehajo vsiljevati svojo voljo v družini in kolektivu, ne zahtevajo slepe pokorščine in pasivnosti. Ne bojijo se več avtoritet in tudi niso njihovi slepi častilci. Začnejo zaupati svoji svobodi, s tem pa tudi svoji resnični avtoriteti in avtoriteti drugih. Strah ni nič več njihov gospodar. Ne pritožujejo se zaradi podrejenosti, niti niso bolni od nadrejenosti. Do svojih žena upajo biti vse bolj zaupljivi, nežni in ljubeči, sinovom in hčeram pa pomagajo tako, da z njimi delijo svoje notranje življenje, misli, čustva, sanje in rane.