Arhiv kategorij: Moški kdo si

Duhovno potovanje moškega – 1. del: PREPROSTA MOŠKOST

mega-bull-brian-white-heres-why-i-think-apple-whiffed-on-iphone-5-salesImenujmo svoje izhodišče preprosta moškost. To je moškost, kakršno si naša družba po navadi predstavlja, zamišlja in kakršno upodablja. To je moškost, ki jo poosebljajo John Wayne, James Bond in Rambo. To je moškost nekoga, ki je sam iz sebe napravil uspešnega podjetnika ali magnata. V politiki je to moški, ki sprejema odločitve, in uspešen manipulator s politično močjo. V vojaški uniformi je to poveljnik ali pa najboljši bojevnik. Kavboj, šerif, policist, detektiv, raziskovalec, pirat — ti fantazijski ali resnični liki so značilni obrazi preproste moškosti.

Preprosta moškost je v celoti in popolnoma moška. Na njej ni nič ženskega. To je ‘pravi dedec’, ki ga drugi moški spoštujejo zaradi njegove trdote, poguma in uspešnosti. Ženske ga lahko občudujejo, se ga bojijo ali si ga želijo, toda nikoli ga ne morejo imeti. On je tisti, ki ima ‘njo’ — svoje dekle, ženo ali ljubico. On je sam svoj in ni odvisen od nikogar. Je samozavesten, inteligenten, veliko ve, je iznajdljiv in sposoben. Sposoben je narediti tisto, kar je v določenem položaju potrebno. Nikoli ne dopusti, da bi mu njegova čustva ali čustva drugih prekrižala pot. Žrtvoval je svoje čustveno življenje in svojo duhovnost.

Tako ali drugače je preprosta moškost v zahodni kulturi idol moškosti. To je lik, h kateremu smo pogledovali, ko smo kot otroci sanjali o tem, da bomo postali moški. To je podoba, v katero se vživljamo, ko se skušamo vesti moško. To je krinka, ki si jo nadenemo, kadar smo glede svoje moškosti negotovi. To je predstava, ki obsega vse, kar se tako moškim kot ženskam zdi moško.Toda če se želimo duhovno razvijati, se moramo s te točke odpraviti naprej. Preprosta moškost je samo izhodišče duhovnega potovanja.

Vir: Richard Rohr: Moški na duhovni poti (nekoliko prirejeno)

Duhovno potovanje moškega – 2. del: PREPROSTA ŽENSKOST

Bog, odvisnik sem

man_praying_why¨Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. 8 Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, 9 a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč¨ (2 Kor 12,7-9).

V Božjih očeh so odvisnosti avtoceste za odrešenje. Omogočijo zagon, ki ga potrebujemo, da končno predamo svoje življenje Bogu. Odvisnost je dokaz prve vrste, da ne morem biti sam sebi odrešenik. Imam še veliko drugih dokazov za to, a ta je najbolj prepričljiv. Brez odvisnosti bi samega sebe skoraj lahko prepričal, da ne potrebujem odrešenika. Naj poskušam karkoli, naj imam še takšne diplome ali prijatelje, naj naredim še toliko obljub, naj ne vem kolikokrat na dan molim, ne morem premagati svoje odvisnosti. Potrebujem višjo moč, da me potegne iz odvisnosti.

Najsrečnejši, najbolj zdravi in najbolj sveti ljudje kar jih poznam, so alkoholiki, ki svobodno govorijo o svoji odvisnosti. Zdi se kakor da so našli neke vrste svobodo, ko so si priznali: »Vdam se, ne zmorem in se ne bom več boril. Sem alkoholik, alkohol me obvlada.« Ne morem si predstavljati olajšanje, ki ga nekdo doživi, ko se končno odreče bitkam in prosi Kristusa naj bo njegov prvak. Mnogi gredo celo tako daleč, da se zahvalijo za svojo odvisnost, kajti preko nje so našli Boga in tudi sebe.

Zveni zelo podobno Sv. Pavlu, ali ne?

Vsak izmed nas je odvisnik. Vsak izmed nas je preveč navezan na to ali ono stvar. Če ne pazimo nas odvisnost uniči. Lahko nas uniči hitro ali pa zelo počasi spodjeda naše življenje, pusti nas inpotentne in brez moči. To se zgodi takrat, če se nismo odločili, da so naše odvisnosti pot do Kristusovega oltarja, prostor kjer kristjani obhajamo Gospodovo razlomljeno telo. Njegova razlomljenost nas ozdravi in poceloti.

Prevzeti vso odgovornost

mocniinpogumniJaz, … pred Bogom slovesno prisegam, da prevzemam vso odgovornost zase, svojo ženo in svoje otroke. Ljubil jih bom, jih varoval in jim služil. Kot duhovni voditelj svojega dom, jih bom naučil načel Boga. Svoji ženi bom zvest, ljubil jo bom in spoštoval. Zanjo bom tvegal svoje življenje tako, kakor ga je Kristus tvegal zame. Svojega sina bom učil spoštovati Boga z vsem srcem, razumom in močjo. Naučil ga bom spoštovati oblast in živeti odgovorno. Soočil se bom z zlom, iskal pravico in odpuščal. Z drugimi bom ravnal prijazno, spoštljivo in sočutno. Vestno bom delal, da bom preživljal družino. Odpustil bom tistim, ki so me prizadeli in prosil odpuščanja tiste, ki sem jih sam prizadel. Ravnal bom pošteno, kot človek, odgovoren Bogu. Spoštoval bom Boga, ubogal njegovo besedo in voljo. Jaz in moja družina bomo služili Gospodu. (prisega mož iz filma Močni in pogumni)

Moška duhovnost naj bi moške napotila na radikalno evangelijsko pot z njihovega izjemnega izhodišča, v njihovem izjemnem slogu, z njihovimi izjemnimi cilji — brez dvomov, opravičevanj in posnemanja sester ali mater. To zahteva velik pogum in obvladovanje samega sebe. Takšen moški živi za druge, in to tudi ve. Ni mu treba siliti, ustrahovati ali igrati iger moči kot drugim moškim, kajti svoje moči se zaveda z mirnim samozaupanjem. Ni trmast ali domišljav, vendar ve. Ne zanimajo ga statusni simboli in jih ne potrebuje, ker obstaja. Ne potrebuje aktovk ali spodnjega perila z monogrami; njegova identiteta je urejena, varna in ponotranjena. Ima dušo in je ne proda velikim družbam, armadam, nacionalizmu ali zaželenemu kolektivnemu mišljenju. Svetniki so tisti možje, ki so celoviti. Zaupajo svoji moški duši, ker so srečali Očeta. On jih je poučil o jezi, strasti, moči in jasnosti. Naročil jim je, naj prehodijo vso pot in plačajo ceno za to. Z njimi je delil svoje ustvarjalno seme, svojo odločno besedo, svojega razsvetljujočega duha. Dobro se počutijo, če vedo ali če ne vedo. Lahko skrbijo za nekoga ali nekaj in lahko ne skrbijo, pa se zato ne čutijo krivi. Lahko delujejo, ne da bi uspeli, ker so svoj strah pred neuspehom imenovali s pravim imenom. Ni jim treba potrjevati ali zanikati, presojati ali ignorirati. Toda vse to lahko storijo brez opravičevanja/dokazovanja. Svetniki so nepremagljivi. So moški! Prepričan sem, da obstaja mnogo vzrokov, zakaj je trajalo tako dolgo, preden se je zdrava moška duhovnost prebila na površje. Država je potrebovala konformiste in brezčutne vojake, da je lahko uresničevala svoje cilje. In za ‘sveto mater Cerkev’ se zdi, da so ji bili otroci ljubši od ženinov. (R. Rohr, Moški na duhovni poti, 271-272)