Arhiv oznak: duhovne vaje

Duhovne vaje s postenjem: termini v letu 2017

Post spodbuja notranje razpoloženje za poslušanje Kristusa in prehranjevanje z njegovo besedo odrešenja. S postom in molitvijo mu dovolimo, da pride potešit najglobljo lakoto, ki jo doživljamo v notranjosti: lakoto in žejo po Bogu. Cilj posta je torej jesti resnično jed, ki je izpolnjevanje Očetove volje.

Termini:

  • Od 23. junija do 2. julija 2017 PRIJAVA
    (p. Tomaž Mikuš DJ, p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan)
  • Od 14. do 23. septembra 2017 PRIJAVA
    (p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan)

Kraj: Ignacijev dom duhovnosti  /Zemljevid/

Odmevi: tudi tretje duhovne vaje s postenjem v letu 2016 so bile čudovite

Spet smo začutili veliko moč občestva. Pozorni in odprti, prijazni in potrpežljivi. S seboj in drug drugim.

Odmevi:

»Vsebina DV mi je bila všeč. Dobila sem več usmeritev in povabil za prihodnost. Odkrila sem, kaj izgube prinašajo. Ko sem popolnoma utrujena, je zame izziv z zanosom nadaljevati ali začeti nov dan. Razočaran je lahko le moj lažni jaz, ker se njegova pričakovanja ne uresničijo. Zelo sem hvaležna za molitev pred Najsvetejšim. Ostaja mi, kar sem sama izrekla. Smo lepa skupina. Presenečena sem nad svobodo, ki jo imamo: lahko smo tudi manjkali. Razgibavanje vsak dan je zelo izboljšalo moje počutje. V tihi hoji v paru začutiš drugega. Nordijsko hojo sem doživljala kot meditacijo. Lepo smo hvalili Boga kot ženski in moški zbor. Pri maši je čudovita velika hostija, ki jo razlomimo med vse. Odlična postelja ter lep in urejen dom, poln rož. Hvala voditeljema in vsem vam.«

»Prišla sem z drugim namenom, kakor se mi je potem med postenjem odpiralo. To so že četrte duhovne vaje s postenjem zame. Bog mi je dajal odgovore na drugačne načine kot sem pričakovala. Dotaknil se me je tako močno, da bi rada kar ušla in pobegnila. Datum teh DV me je vznemirjal pol leta, potem pa me je sin spodbudil. Prišla, da bi videla, česar ne vidim. Odkrivam, da nisem kriva za vse, kar se zgodi narobe. Vse trpljenje ni moja odgovornost. Prvič se mi zdi, da mi je Bog prišel preblizu. Hvala vsem. Oprostite, če sem komu kaj neprijaznega rekla. Program je vsako leto boljši. Dragocene so maše in skupna hostija. Čeprav smo vsak dan hodili na sprehod na isto pot, sem vsak dan doživljala nekaj drugega. Še dobro, da nismo ves dan v tišini, bi bilo preveč naporno. Pogovor na sprehodu je pravi blagoslov, da lažje hodim. Molitev, ki smo jo sami sestavili, je bila kot ena celota. Hvala vsem.«

053-dsci0172»Presenečen sem, da se je snov za molitev pokrivala z mojimi težavami. Vesel sem, ker smo vsak zase biser. Od vsakega sem dobil darilo. Program je zelo v redu. Dobil sem moč za odločitev glede sorodnikov. V spovedi sem izročil vse, kar me je bremenilo. Vesel sem. Hvala vam, da ste takšni biseri.«

»Prišel sem z željo po celovitem ozdravljenju. Glej, vse delam novo. Bil sem prvič in vas doživel kot občestvo. Na postenje se nisem preveč pripravljal. Program je izreden. Sprehod v naravi doživljam kot nujo. Gospod ni obupal nad menoj. Tudi sam upam, da ne bom. Še je čas. Vilijeve predloge in razlage so mi blizu. Upam, da raste nekaj novega.«

»Postenje je bilo zame dopust. Ne bojim se več iti domov. Komaj čakam, da pridem med svoje. Čutim moč. Do sedaj so bile to najbolj naporne duhovne vaje s postenjem. Ne telesno, ampak notranje. Posebna se mi je zdela nočna meditacija. Hči mi je svetovala, naj se dobro oblečem in pazim, da ne zaspim. Prvič sem uporabila pručko. Molila sem tako, da sem šla od človeka do človeka v svojem življenju. Nova izkušnja. Zelo sem zadovoljna. Hvala vsem.«

170-img_3312»Hvaležna in navdušena. Čutila sem, da moram iti na postenje. Utrujenost, ki me že dolgo spremlja, je izginila. Telo me je vabilo. Prišla sem odprta do Gospoda. Tako razgibana že dolgo nisem bila. Hvala Karmen za krasne jutranje molitve s telesom. To bom zelo pogrešala, saj se sama ne znam tako razgibati. Kliče me k novi disciplini, če želim boljše počutje. »Hrana« je bila odlična. Težave so bile zanemarljive in obvladljive. Vsebine so me vodile tja, kamor sem najmanj pričakovala. Spremeniti moram svoj odnos do bližnjih. Resnični in lažni jaz. Ločujem monolog od dialoga v sebi in navzven. Monolog me vleče k tlom in zapira. Milosti so bile maše in tudi spoved. Doživela sem veliko osvoboditev od krivde. Program je odličen. Želim, da bi ga bilo deležnih čim več ljudi. Še bi rada prišla.«

»Duhovna dimenzija presega vse. Bog nas je povezal. Hvaležna, da sem del tega procesa rasti in poti. Pri vas vse lažje vidim kakor pri sebi. Kako čudovito Bog prihaja do vsakega izmed nas. Moja podoba Boga se spreminja. Uči me živeti sedaj in ne bežati. On vodi in vse je prav in dobro. Po vsakem postu bolj vstopam v to. Hvala za vaše čudovito in velikodušno sodelovanje. Zelo ste bili točni pri pripravi sokov in služenju. Vsem iskrena hvala za lepo sodelovanje. Bog me je opremil za nadaljevanje mojega križevega pota in tudi za vse lepo, ki ga je vsak dan več od težkega in hudega. Dobila sem karto za romanje v Santiago. Imam še dve veliki želji: videti Sveto deželo in iti v misijone v latinsko Ameriko. Hvala skritemu prijatelju.«

»DV s postenjem so bile prav zame. Zakoračil sem v drugo polovico življenja. Včeraj sem se hčerki opravičil, ker jih nisem znal pohvaliti, pa mi je odvrnila, da so vedeli, da jih imam rad. Odločil sem se, da bom od sedaj naprej tudi pohvalil in spodbujal, ne le kritiziral in popravljal. Zelo sem doživel duha skupine in molitev. Počutim se odlično. Prijavil sem se na predlog nekoga, ki je že bil. Hvaležen sem mu, da me je povabil in me spodbudil. Hvala vam vsem.«

165-img_3303»Ni mi bilo težko, a zaradi ciklusa je bilo kar naporno. Utrujena sem. A kljub temu me je ves čas gnalo v akcijo, da bi delala in realizirala svoja spoznanja. Seveda na DV tega nisem mogla. Postala sem bolj občutljiva. Odpira se mi nov čustveno intenziven notranji svet. Močno sem doživljala naše odnose. Vsebina mi je bila zelo blizu. Hvaležna sem za zgodbe vsakega izmed vas. Vesela sem in komaj čakam, da grem in živim svoja spoznaja in odločitve. Bog dela čudeže. V to zaupam. Sem bojevnica. Božja bojevnica. Hvala vsem. Velik blagoslov ste zame. Brez juhe bi umrla. Všeč mi je bilo gibanje v naravi. Priporočam, da se odrečemo tudi mobilnim telefonom in jih na začetku posta oddamo voditelju. Vse DV ga nisem pogledala in nisem bežala vanj.«

»Sem ganjena. Naše druženje mi je ogromno pomenilo in me okrepilo. Hvala voditeljema in vsem vam. Hvaležna, da ste z menoj delili tudi svoje težave, boje in padce. Naj vas spremlja Božji blagoslov na vseh vaših poteh.«

 

 

Vabilo na romarske duhovne vaje po Španiji: Usmiljenje oživlja

DSCN2190Vse vas, ki bi radi preživeli nekaj sproščenih dni v dobri družbi in in imeli ob tem tudi možnost duhovne poglobitve vabim, da se nam pridružite. Dobrodošel vsak in vsaka, ki si to želi. Vsako dopoldne si bomo vzeli nekaj trenutkov za oseben premislek ob romarski knjižici, popoldne pa poskrbeli za sproščenost, plavanje, druženje in veselje. Marijini in svetniški kraji so močna spodbuda. Letošnje leto Božjega usmiljenja, ki ga je 8. decembra 2015 razglasil naš papež Frančišek nam vsebinsko k temu lahko še dodatno pomaga in nam da moči. Če ne verjamete, pa vprašajte romarje in romarice prejšnjih let.

Romarske duhovne vaje bodo potekale od ponedeljka, 18. julija zjutraj do četrtka 28. julija popoldne leta 2016.

Prijave in več o romanju

VIDEO predstavitev:

PROGRAM:

Zgibanka_romanje Španija2016

Zgibanka_romanje Španija2016_1 Zgibanka_romanje Španija2016_2

 

Duhovne vaje s postenjem: Z JEZUSOM V PUŠČAVO_september 2016

IMG_20160701_153558Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč,  s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom. Tudi Jezus se je na začetku svojega javnega delovanja postil in boril v puščavi. S tem se je pripravil na sprejem svojega poslanstva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

IMG_20160627_162426[1]»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

IMG_20160627_155718[1]»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«

Duhovne vaje s postenjem: Z Jezusom v puščavo

IMG_20160701_151445[1]Kristus  je zmagovalec s postom. Tudi kristjani lahko ob postu z Njim premagamo svoje notranje sovražnike. Post nam omogoča moliti tudi s telesom, je klic telesa k Bogu. Post okrepi molitev. Še posebej prošnjo. Kadar hočemo moliti za poseben namen, za potrebe nekoga, je še posebej pomembno in priporočljivo vključiti post. Tedaj molitev ni le razumska, ne ostane le pri nekaj mislih ali besedah, ampak vključuje celotno življenje. Post simbolizira podaritev samega sebe Bogu, izpraznitev samega sebe in izročitev. S postenjem vernik prizna, da se ne more braniti le s svojimi močmi in da je popolnoma odvisen od Boga: to je izkušnja duhovnega uboštva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«

 

 

Duhovne vaje s postenjem od 23. oktobra do 1. novembra 2015

DSCI0254Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč,  s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom. Tudi Jezus se je na začetku svojega javnega delovanja postil in boril v puščavi. S tem se je pripravil na sprejem svojega poslanstva.

Več informacij in prijave

ODMEVI UDELEŽENCEV

Svoboda

drevoČe je svoboda prvo kar sodobni človek zahteva, potem je ignacijanska duhovnost globoko v skladu z modernimi časi. Dv vaje so v prvi vrsti postopek ali metoda, ki človeku omogoči, da svobodno izbere svoje življenje. A Ignacij ne pojmuje svobode kot samostojnost – avtonomijo, ampak v skladu s teološkim in mističnim izročilom Cerkve: svoboda je zanj dar Duha: „Tam kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda“ (2 Kor 3,17).

Človek je svoboden v tolikšni meri, kolikor sprejme svoj cilj. To pomeni, da postane to kar je: Božja podoba (Dv 235). Ko to sprejema se njegovo prizadevanje za osvoboditev pomeša z delovanjem Boga katerega podoba je človek. Bog si po svojem Duhu „prizadeva in trudi zame v vseh ustvarjenih rečeh na zemlji, se pravi, da ravna kakor tisti, ki opravlja naporno delo, tako na nebu, v prvinah, v rastlinah, sadežih, čredah itd“ (Dv 236). Če človek svojo svobodo ponudi na razpolago delovanju Svetega Duha: „Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo“ (Dv 234), se le ta združi s svobodo in velikodušnostjo Očeta, ki je vir vseh dobrin in vseh darov (Dv 237).

Kar je v ignacijanski duhovnosti moderno ni neka nova teorija svobode. Ignacijeva izvirnost je v tem, da je izoblikoval pogoje pod katerimi se človek lahko rodi v svobodo in jo tudi uresničuje v takšnih okvirih, ki so sprejemljivi tudi za moderno psihološko zavest. Protokol Dv v človekovem notranjem prostoru oblikuje resonančno posodo v kateri odmevajo zvoki, ki običajno vplivajo na človekovo srce: človekov glas, glas Svetega Duha in glas duha smrti. Pravila za razločevanje duhov omogočajo prepoznavanje artikulacijo teh glasov. Vzgibe zaznavamo kot govorico, ki jo je mogoče razlagati. V času Dv je na razpolago čas za pogovor med vajencem in voditeljem. Vajenec se znotraj tega procesa nauči dešifrirati in govoriti govorico Duha, ki kliče v svobodo. Tako se njegova lastna beseda počasi uteleša in bo z njo v izbiri končno lahko poimenoval svojo željo, ki od tedaj naprej ne bo več drugačna od Božje želje. Ignaciju je bila dana milost, da je bil na začetku modernega časa, utemeljitelj govorice (kakor je trdil Barthes 1971): govorice, ki omogoča, da svoboda sreča in izreče samo sebe.