Arhiv oznak: krivda

Ali bom z materjo, ali pa jo moram popolnoma zavreči? – 6. del

Mother and Son 3Po treh mesecih skupne hoje je bila Ana vesela, ker jo je Janez povabil na družinski piknik. Zdelo se je, da bo srečanje z njegovimi poglobilo njun odnos. Najprej sta srečala očeta. Janez mu je predstavil svoje dekle Ano. Vesela in radostna se mu je nasmehnila. Oče jo je prijel za roko in peljal na notranje dvorišče doma. Sinu pa je rekel: »Vesel sam, da si prišel Janez. Tvoja mati spet kuha mulo. Zakaj ne greš k njej in poskrbiš zanjo, kakor dobro znaš? Bom jaz predstavil Ano v tvojem imenu.« Janez je šel do svoje matere. V spalnici je topo gledala skozi okno. Ko ga je zagledala se je razveselila. »Živjo mama, kako gre?« je vprašal sin. »Naj ti povem, kaj je tvoj idiotski stric tokrat ušpičil.« je začela. Janez je zavzdihnil in se usedel poleg nje ter poslušal in poslušal. Čez  pol ure se mu je uspelo iztrgati iz njenega samogovora. Pridružil se je Ani, ki se je strastno pogovarjala s tistimi, ki so bili okrog nje. Vesel je bil, ker ga je objela v pasu. Hkrati pa je bil zaskrbljen zaradi matere. Samemu sebi je ponavljal: »Moram preko tega.«

Prekinil je Ano in jo povabil, da gresta skupaj pozdraviti njegovo mamo. Šla je za njim. Še vedno je sedela na stolu, kjer jo je prej pustil. »To je Ana,« je rekel. »Se spomniš dekleta s katero hodiva skupaj.« Mati je počasi sprejela, da sta skupaj in pozdravila Ano. »Janez mi je pripovedoval, kako sta si blizu«, je rekla Ana materi in nadaljevala: »To je čudovito!« »Janez ve, kako je treba poskrbeti za svojo mamo,« je odvrnila in potem umolknila. Janezu je bilo nelagodno in nerodno. Hotel je stran: »Morava iti,« je rekel materi in Ano povlekel za seboj. Ko jo je peljal domov sta bila tiho. Odložil jo je in je ni hotel pospremiti v njeno stanovanje. Kasneje ji ni več priznal, da bi bilo karkoli narobe. Vedno bolj oddaljen je postajal do Ane in iskal izgovore. Začel jo je bolj poredko klicati in srečevati.

Od matere omreženi moški (MOM) imajo v sebi pogosto zelo togo izključevalno držo: ali/ali. »Ali bom z materjo, ali pa jo moram popolnoma zavreči. Zavreči je ne morem, ker čutim preveč krivde. Strašno mi je, da bi bil tako nelojalen do nje. Niti pomisliti ne morem na to. Ne veš kako strašno se počutim.« Ne morejo dojeti, da imajo še naprej lahko normalen odnos do matere in hkrati razvijajo neodvisen odnos do sebe in svojih bližnjih. To je temeljna težava od matere omreženih moških. Neprimerna lojalnost in pozornost do matere sta zelo močni. Krivda in strah pred povračilnimi ukrepi uničita vsak poskus ločitve od matere. Lažje jim je živeti v dvoumnem in kompromisarskem odnosu.

Simptomi od matere omreženega moškega: fobija pred vsakršno zavezo s komerkoli. V prvem trenutku so MOM zelo prijetni, strastni in navdušeni. Nekega dne pa se kar nenadoma potegnejo nazaj in umaknejo. Kakor hitro se v novem odnosu pokaže priložnost za trdnejšo vez ali zavezo, MOM zgrabi panika in hočejo pobegniti (pobegnejo). Celo majhno prizadevanje (ogled filma ali rezervacija skupnega potovanja) se jim zdi neskončno težka.

Ljubimci ali hladni obredarji?

lovers-embraceVečinoma smo glede teme spolnosti v velikem neravnovesju. Celo ob užitku in sladostrastju podaritve doživljamo občutek krivde, čeprav Jezus ni nikdar nakazal, da je to kaj slabega. Hkrati pa smo sredi vsakdana za svoje užitke in zadovoljitev popolnoma obrnjeni v materialno. Zelo redko jim dovolimo, da bi nas približali Bogu, nam samim in drug drugemu. Čutna izkustva so za nas bolj odvrnitev in raztresanje, namesto, da bi bili trenutki povezanosti in občestva z Bogom, seboj in drugimi.

Ko se telo in duh odpirata hkrati, pride do resničnega spolnega odnosa, do resnično ljubečega skupnega kosila ali večerje. Počasen skupen sprehod s povezanimi in toplimi srci sredi parka je lahko veliko bolj Božji, kakor popolnoma pravoverno versko bogoslužje, ki ga opravimo hladno, neosebno in z oddaljenim srcem.

Pričakoval bi, da bi bil nam kristjanom veliko bližji arhetip ljubimca, kakor pa bojevnika, modreca in kralja. Iz nekega čudnega razloga pa tudi kristjani ne zaupamo arhetipu ljubimca in se od njega oddaljujemo, hkrati pa se ves čas trudimo, da bi uživali njegove sadove.

Kontemplativec (tisti, ki v vseh stvareh in v vsem odkriva Boga) je najvišja raven ljubimca. Kamor koli se obrne je sposoben najti veselje in ljubezen.

Kako si predstavljam, da Bog gleda na mojo spolnost?

Značilnosti moškega, ujetega v mamino mrežo – 3.del

MAMASNESTALNOST

V podzavesti – včasih tudi zavestno – moški, ki je ujet v mamino mrežo, daje prednost njenim interesom pred svojimi. Če se česa loti, meni, da to mami ne bi bilo všeč. Doživlja, da ji ni zvest – da ji ni lojalen. Če začne resno zvezo z drugo žensko, ga kar naenkrat in ne da bi razumel, zakaj, preplavijo občutki strahu, tesnobe in krivde. Posledici sta notranja razdvojenost in prekinitev odnosa z novo žensko.

Kaj se zgodi, ko išče ženo moški, ki je pretirano navezan na mater? Pojavi se več skupnih vzorcev. Janezova zgodba je ena najpogostejših. Ko je srečal Ano, jo je najprej idealiziral, zelo je skrbel zanjo in ji dvoril. Bil je čisto nor nanjo. V tej začetni fazi je na Ano projiciral skrb, ki se jo je naučil čutiti do svoje matere, ko je bil še fantek. Potem kar naenkrat odkrije (podzavestno, saj ne ve, kaj se dogaja), da je nova ženska tekmica njegovi materi in mora zato oditi. Ano je najprej častil, potem pa jo je odganjal in zavračal. Popolnoma naravno je, da je razočarana, prizadeta in zmedena. Če se bori za jasnost in zavezanost njunemu odnosu, on doživlja pritisk, da mora biti nezvest materi. Podobno kot planet, ki se ujame med dve sonci. Privlačnost matere ga odvrača, da bi se približal Ani. Anina privlačnost je nenehna. To Ano vrže iz tira. Ve, da jo ima Janez rad. Ne more pa dojeti, kaj ga zadržuje, da se ne prepusti njeni privlačnosti.

Takšno ujetost prikazuje film Psycho. V njem je vrsta prizorov, ko Norman sreča Marijo. Postane mu všeč, za njegovo mater pa je to že težava (seveda mati obstaja v Normanovi glavi; njene opazke na glas izreka on sam, tako, da jih mi in Marija lahko slišimo). Marija ga sprašuje: »Zakaj dovoliš, da mati tako dela s teboj?« Izraz na Normanovem obrazu se takoj spremeni. Na Marijo začne gledati kot na nevarnost. Film dramatizira mehanizem, ki žene moške, ujete v mamino mrežo: najprej se pojavi pri njem nedolžno spolno navdušenje do privlačne ženske, to zanimanje sproži občutek, da ni zvest materi, in zaradi tega mora biti predmet zanimanja (nova ženska) uničen. Film vse te stopnje grafično in dobesedno prikaže.

Ana ugotovi, da je Janez preveč navezan na mater, ker je ta še vedno tako močno dejavna v njegovem življenju. Janez ni dovolj svoboden, da bi si vzel čas za Ano, kar dokazuje materino nenehno vmešavanje v njun odnos. Še bolj skrivnostno in težko je dojeti, da matere lahko ni nikjer, pa še vedno enako uničujoče vpliva na sina. Tudi če mati umre, ima moški še vedno lahko občutek, da ji ni zvest, in ga tako odvrača od odnosa z drugo žensko.

Srčika težave je naslednja: vzorci, ki jih moški kot otrok razvije v odnosu z materjo, dejavno prevladujejo v njegovih odnosih, ko odraste. Vse nas preganjajo sence iz preteklosti. To je težko dojeti. Te sence veliko laže vidimo pri drugih kakor pri sebi.

Ostanki takšne vezi z materjo, zaznamovane z občutki krivde, so lahko tako močni, da moški ostane zamrznjen v preteklosti, pa če z materjo govori vsak dan ali pa če že desetletja ni spregovoril z njo. Misli, da si želi ljubečo ženo, otroke, veselje in delo, ki ga prinaša družinsko življenje. Tesnoba, ki jo doživlja, ko se približa uresničenju teh ciljev, ga zapre. Ne more se zavezati in odločiti. Ne more oditi. Zagozden je. Ali pa si poišče drugo žensko, prepričan, da je težava v sedanjem dekletu, in ne v njegovih lastnih sencah.

Lahko si domišlja, da hrepeni po popolni ženski, toda čez čas se mu vsaka zazdi nepopolna. Hitro ga neha zanimati in začne iskati drugo, za katero misli, da bo popolna. Vzorec je cikličen: moški išče popolno partnerko, idealizira žensko, ko jo najde, je vsakič razočaran, bori se s poskusi, da bi se ji zavezal, jo pusti in začne iskati novo.

Ponavljajoči se vzorec je odsev in posledica zgodbe njegovega odnosa z materjo. Idealiziral jo je in občudoval, zanj je bila nekaj posebnega. Čutil je tudi krivdo in jezo ter se od nje oddaljeval. Vendar mu mati ni dovolila, da bi svoja čustva lahko izrazil. Zato se jih je naučil potlačiti. Ko se kot odrasel moški hoče približati drugi ženski, naenkrat privrejo na dan vsa potlačena čustva krivde, jeze in želja po oddaljenosti.

Takšnega odnosa z materjo si ni izbral sam. Vanj je bil prisiljen: kot majhen deček je zadovoljeval materino zelo veliko potrebo po čustveni bližini. Kljub užitku se je hkrati zavedal, da ga je oropala samostojnosti. Vso jezo in razočaranje, ki ju je kot otrok zadrževal v sebi, zdaj projicira na svojo novo partnerko. Privlačnost do nje se meša s podzavestnim izogibanjem njeni bližini. Postane razdvojen. Če se ne bo nič spremenilo, ne bo nikdar občutil moškega ponosa ob lastnih odločitvah, lastni ženi in starševstvu.

(Prosto povzeto po knjigi Ko je on poročen z materjo.)