Arhiv oznak: Možje sv. Jožefa

Čestitka ob prazniku sv. Jožefa

Spoštovani in dragoceni možje sv. Jožefa,

iskrene čestitke za praznik sv. Jožefa na tretjo postno nedeljo. Vem, da tudi vi praznujete. Povabim vas, da greste za nekaj trenutkov sami na sprehod z Jožefom in mu poveste kaj o sebi in o tem kako vidite njega. Da se po moško pomenite, kot brat s starejšim bratom.

Jožef in postna nedelja sta namreč globoko povezana z našim vsakdanjim moškim življenjem.

Jožef je moral biti mlad moški, ki je imel neverjetno vero, da se v številnih stiskah ni zlomil in se odločil za svoj ego. Kakor naše, tudi njegovo življenje ni bilo lahko. Mnogo ovir in preizkušenj. Glavne pa so bile preizkušnje odnosa in povezanosti, sprejemanja in spoštovanja, skratka ljubezni. Zdi se mi, da gremo mi po isti poti, le da se sami pri sebi tega ne zavedamo tako močno, kot takrat, ko prisluhnemo izkušnji svojih moških tovarišev.

Vera, ki je vztrajanje v zaupanju in odnosu do Boga ne glede na zunanje viharje in valove, je bila Jožefova moč za vztrajanje v ranljivosti in odprtosti. Odprt je bil za Božje vodenje svojega življenja in hkrati sočuten do sotrpinov. Kako močno je moral moliti, da ni ponorel, ko je zvedel, da je Marija noseča in to brez njega. Poleg tega je verjel temu, kar je v sanjah doživel kot Božje vodstvo. Če pogledate Zaharija, očeta Janeza Krstnika, on tega ni zmogel.

V zunanji nemoči ima Jožef veliko notranjo moč. Vsi se mu posmehujejo on pa zaupa in izbere Marijo z otrokom pod srcem. Vsi ga imajo za norca, on pa sprejme in vzgaja sina, ki ni njegov, podobno kot so vaši otroci v resnici Božji in ne vaši.

V Egiptu je moral začeti znova in od nič, najprej pa tja bežati pred norostjo bogatina obsedenega s strahom zase. Mnogi veste kaj to pomeni in da ni mačji kašelj. Boril se je za družino, a ne z nasiljem. Z vero v Boga in s prebujanjem človeškosti v bližnjih, z nenasiljem, z mirom in krhkostjo, ki drugemu daje svobodo, da se sam odloči ali bo človeški ali pa bo ostal nečloveški.

Njegovo ime pomeni »Bog naj doda potomstvo!« Bog tudi nas uči ranljivosti, da bomo sposobni tudi sami sprejeti vse, kar nam dodaja najprej po najbližjih ljudeh in stvareh in to vsak dan znova. Z zahvaljevanjem in zato z veseljem. Jožef sodeluje pri tem, kar odkriva da Bog dela in kaže. On je sogovornik in sodelavec. V tem je tudi tvoje in moje dostojanstvo.

V Jezusu vidimo Jožefove drže in vero, tako kot se na vaših otrocih bere vas, sploh potem ko že odrastejo. Podjetnik, ki je pomagal drugim, bil moški za druge, in iz te moči skrbel za svojega otroka in ženo. Najbolj srečen si takrat, ko se razdaš, bližnjim in vsem, ki ti jih Bog pošlje.

Skozi trpljenje in preizkušnje se je Jožef učil kdo je in kaj pomeni biti moški po Božji podobi. Zato je naš starejši brat, ki hodi pred nami in nam pomaga v vseh naštetih in vseh drugih okoliščinah. Ne samo takrat, ko iščemo parkirno mesto sredi gneče.

Zaradi Njegovega zgleda vere smo tudi sami lahko bolj trdni v svoji ranljivosti in »nemoči«. Nemoč pomeni, da ne uveljavljamo brezobzirno svojega strahu zase, jeze, žalosti in sebičnosti. V resnici je to prava moč, ker zajema iz tega kar dela Bog v meni in v vas, sedajle in vsak hip.

Postni čas je priložnost, da se tega bolj zavemo in se odločimo, da bomo zajemali iz Božje moči, ki je v vsakem izmed nas, podarjena in zaupana, da zraste in okrepi vse okrog nas.

Tega vam in sebi iskreno želim in to opazujemo drug pri drugem, ko se srečamo in si iskreno povemo svojo izkušnjo.

Veselim se z vami, ker smo povabljeni v tako veliko in neverjetno zgodbo. Glava jo ne dojame, srce pa jo ima rado in zajema iz nje.

Vesel in hvaležen sem za vas, da vztrajate in si upate postajati moški po Božji podobi.

Sveti Jožef naš starejši brat in zavetnik, prosi za vsakega izmed nas!

Hvala vam.

p. Viljem avstralski

https://jn159.wordpress.com/

OBJAVA NA SPLETU

Nastanek odmika za moške in skupine Mož sv. Jožefa v Sloveniji

Spomnim se svojih študijskih let v Madridu. Študirali smo tudi feminizem in feministično duhovnost. Spodbudilo me je, da sem začel premišljevati o moškosti in moški duhovnosti v naši domovini Sloveniji. Žene so veliko naredile na sebi, moški pa smo zaspali. Odkril sem, da v Severni Ameriki že dolgo obstajajo skupine za može znotraj Cerkve, da iščejo in se povezujejo. Nisem si znal predstavljati, kako te skupine izgledajo in kako delujejo. Že takrat sem si želel, da bi lahko tudi naše slovenske može spet prebudili, da se začno med seboj povezovati. Nisem si pa mogel predstavljati kako. Zdelo se mi je, da smo katoliški moški v Sloveniji zaprti vsak v svoj strah zase, svoje potrošništvo in boj za lasten zgolj zunanji »uspeh«. Redki se še borijo za skupno dobro, redki za družino, še redkejši pa za vero v Boga, kot vir ohranjanja in množenja življenja za vse. Med seboj si ne pomagamo, kakor si pomagajo mnogi za ozke in sebične cilje. Predvojni janzenistični duh v katoliški cerkvi ter medvojni in povojni teror preteklega režima, nenehno zatiranje kristjanov, kot sovražnikov države, vrednih prezira, posmeha, zatiranja in izkoriščanja s strani “vladajoče elite delavskega razreda”, nas je kot posameznike, ki se borijo za telesno preživetje še bolj izoliral in razpršil v privatno sfero. Še posebej moške. Zdi se mi, da smo krščanski moški večinoma tudi v novi državi ostali v katakombah, nepovezani, vsak sam in zase. Po osamosvojitvi sem doživljal, da v novo nastalih strankah ni prave povezanosti, edinosti in skupne navdušenosti za prepoznavanje pravih in dolgoročnih ciljev. Ozki interesi »nezrelih« posameznikov in razne manipulacije z njimi so vzele krila pomladni Sloveniji. Samo nasprotovanje preteklemu terorju in bitka za golo preživetje ne zadoščata za ustvarjanje novega življenja in alternative lažni moškosti, ki Slovenijo že skoraj sto let vztrajno in načrtno vodi po klancu navzdol v propad in izničenje. Slovenija je žejna pravih moških, ki znajo svoje življenje podariti drugim, ker so ga prepoznali kot svoj velik dar in priložnost za soustvarjanje življenja za vse. Lažna in sebična moškost iz življenja dela pekel in lov za čim večjim plenom, ki razčloveči plenilca in vse njegove žrtve. Darwinova materialistična, slepa, enostranska, posplošena, zlagana in vampirska teorija o zmagi močnejše vrste, že na veliko in glasno kaže svoje uničujoče sadove, mi pa ji še vedno verjamemo. V resnici preživijo, duhovno in telesno, le tisti, ki obvladajo moč »nemoči«, moč notranjega boja proti samouničenju: hvaležnost, podarjanje, sodelovanje, skupnost in soustvarjanje v različnosti.

Iz takšnih in podobnih premislekov se je porajal pogovor z mojimi sobrati. Kaj mi lahko pripomoremo k prebujanju in ozaveščanju moških? Kakšen majhen korak lahko storimo, da bi se razmere spremenile? Še posebej glede mož, našega zavedanja in načina moškosti, ki jo živimo danes in je dostikrat popolnoma zgrešen. S p. Damjanom Ristićem, ki je mož pobud in idej, ustvarjalne domišljije in široko vključujoče misli, sva se odločila, da bova nekaj storila. Vzela sva si dva dni, skupaj brala knjigo o Železnem Janezu in sanjala, kaj bova storila za može. Sestavila sva okvirni načrt in program za odmik za moške. Jezuitsko izročilo naju je obogatilo s sredstvi za skupno iskanje in najdevanje tega, kar Bog med nami že dela in kako bi mi lahko sodelovali pri tem. Ignacijanska izkušnja nama je pomagala in omogočila odkriti metodo in nama dal smer. Dozorel je trenutek za prvi odmik za moške v Repnjah, koncem »daljnega« leta 2008. Odziv mož je bil presenetljiv. Kmalu bi nam zmanjkalo prostora. Metoda se je izkazala za pozitivno. Možje smo skupaj odkrivali svojo moško, od Boga dano, moč.

Glavni dar je bil učenje vzajemnega spoštljivega poslušanja in podelitev svojih izkušenj, svojih zgodb. Vsak od nas ima svojo zgodbo. Iz teh nastaja skupna zgodba, ki daje moč vsem in vsakemu posebej. Vse naše zgodbe so doma v Božji zgodbi, ki jih globoko in za vedno osmišlja. Iz tega lahko zajemamo moč za skupno pot, soustvarjanje in sobivanje.

Od leta 2008 pa do letos je šlo skozi Odmik za moške že na stotine mož. Med moškimi se je počasi porodila misel, da bi znotraj ponovno vzpostavljenega Ignacijevega doma duhovnosti[1] ustanovili skupino za moške. Rečeno storjeno. Napočil je ta pomemben trenutek. 29.11. 2011 je potekalo prvo ustanovno srečanje, na katerega je prišlo 9 moških. Danes nas je že petkrat toliko.

Skupaj z možmi smo ustanovili skupino z imenom Možje sv. Jožefa. Poimenovali smo jo po zavetniku slovenskih mož sv. Jožefu.

Naša skupino sestavljajo možje, ki hočejo svojo moškost graditi na veri v Boga Jezusa Kristusa. Naša vera temelji na Božji ljubezni, kakor je razodeta v njegovi Besedi in življenju njegovega Sina. Bog, naš Stvarnik, nas je ustvaril tako, da bi živeli v večni harmoniji z Njim in med seboj ter da bi skrbeli za ostalo stvarstvo. Skupaj se učimo prepoznavati Dobro, Lepo in Resnično in se zanj odločati. Ne bojimo se duhovnega boja za ta cilj, ampak ga zavestno sprejemamo. Bog nas smatra za svoje sogovornike in sodelavce. V tem je naše dostojanstvo. Vabi nas, da svoje življenje živimo v Njem in iz Njegove moči ter z njim sodelujemo pri soustvarjanju življenja v današnjem času. Drug drugemu pomagamo na naši skupni poti in rastemo v sodelovanju pri tem, kar Bog dela v nas in po nas za naš čas in ljudi v njem.

Vesel sem, da potreba po novih skupinah za može počasi in vztrajno raste. Nastajajo nove skupine mož po Sloveniji. Moški vedno bolj slutijo in zaznavajo kakšno moč jim je dal Bog in kako drug drugemu lahko pomagajo, da bodo iz nje lažje zajemali in z Njim sodelovali.

Nastale so že naslednje skupine mož: Velenje, Škofja Loka, Polhov Gradec, Mozirje in Štepanja vas v Ljubljani. Ogrevajo se tudi možje na obali in na Dolenjskem, v Prekmurju in v Mariboru, kjer nekaj skupin že nekaj let uspešno živi in deluje.

Letos sredi junija smo se prvič podali tudi na odmik za moške v divjini. Izredna, močna in moč zbujajoča izkušnja, bratov in soborcev.

Hvaležen sem mnogim moškim, ki so in še pomagajo graditi vse te moške skupnosti in je njihovo srce odprto za dobro vseh, tudi prihodnjih rodov.

Iz želje po osveščanju moških je nastala tudi spletna stran www.moskaduhovnost.si. Vabim vas, da si jo ogledate.

Pa še nekaj: saj veste, kako je bilo v osnovni šoli, če si imel brata v osmem razredu, se te sošolci v šestem razredu niso upali kar tako lotiti. Podobno imamo tudi mi močne brate, ki so živeli za može in jim skušali pomagati, da bi bili čim bolj moški po Božji podobi. Eden večjih je naš blaženi Anton Martin Slomšek, ki je vedno spodbujal može in računal nanje. Blaženi Alojzij Grozde je priprošnjik mladih fantov, ki iščejo kako bi zaživeli svoj dar življenja v dobro vseh. Dragocen pa je tudi moj sveti sobrat jezuit Rupert Mayer iz Münchna, ki je med vojno in po njej na Bavarskem okrepil nešteto mož in jim kazal pravo smer. Priprošnji teh treh mož izročam rast slovenskih moških v ustvarjalno moškost, ki črpa svojo moč iz sogovorništva in sodelovanja z Bogom Očetom, Stvarnikom in Odrešenikom vseh in vsega življenja.

P. Viljem Lovše, DJ

( za revijo Cerkev danes)

[1]                Ignacijev dom je prvi dom duhovnih vaj s Sloveniji. Zgradili so ga jezuiti med leti 1924-1925 na Poljanah v Ljubljani, Ulica stare pravde 11. Znova je začel delovati leta 2009 in je namenjen predvsem duhovnim vajam in študiju duhovnosti. Glej: www.ignacijevdom.si

Skupine za moške v Sloveniji

znak MDSpodaj najdete podatke, kje se možje že redno dobivajo in se lahko pridružite ali pa povabite druge može in fante po predhodnem dogovoru s kontaktno osebo.

Nekatere skupine so še v nastajanju,  vse skupaj pa so spodbuda, da zasnujete skupino tudi v vašem kraju.  Pri tem vam je  vam je lahko v pomoč:

  • p. Viljem Lovše s predstavitvenim predavanjem o moški duhovnosti in metodi dela v skupini za moške (Kontakt: viljem.lovse@rkc.si, viljem.lovse@gmail.com, 041 632 626),
  • gradivo za srečanja, ki ga po dogovoru dobite po e-pošti,
  • možnost objav  na spletni strani moskaduhovnost.si,
  • sodelovanje na forumu zaprtega tipa za moške ,
  • prejemate lahko tudi Obvestilnik za moške, štirikrat letno (Prijave nanj so možne kar na spletni strani spodaj levo.) Primer Obvestilnika za moške,
  • udeležba na Odmikih za moške.

Seznam skupin Možje svetega Jožefa-osnovni podatki_marec2016

Moška skupina Sv. Jožef, Studenci
Dobivamo se vsak drugi petek ob 20h, pri sv. Jožefu v Mariboru.
Skupino spremljata kapucin Vinko Škafar in župnik Franček Bertolini.

Moška skupina v Polhovem GradcuSrečujemo se enkrat mesečno (vsak drugi četrtek v mesecu) v prostorih župnišča v Polhovem Gradcu. Naš duhovni spremljevalec je naš domači župnik g. Bogdan Oražem (bogdan.orazem@siol.net) Skupino koordiniram Simon Purger (simonpurger@gmail.com; 031 812 172).

Srečanje možakarjev na temo: Poslanstvo moškega

poslanstvo moškega Spoštovani možakar
Povabim te na srečanje možakarjev.

Tema: Poslanstvo moškega
Kdaj: v petek, 29.1. 2016 ob 19.uri
Kje: v župnišču v Škofji Loki, naslov je Cankarjev trg 13.
Za koga: za vse možakarje, ki o tem razmišljate in bi radi skupaj kaj ukrenili.
Kdo vodi: p. Viljem Lovše in eden ali dva izmed Mož sv. Jožefa.

Vsi moški dobrodošli.
p. Vili

Hvaležni za druženje

IMG_1359Člani duhovne skupine Možje sv. Jožefa smo 15. decembra končali svoja letošnja mesečna druženja. To smo naredili malo prej, da bomo lahko v miru, duhovni zbranosti in skupaj z družinskimi člani pričakali praznik rojstva Božjega Sina, Svete družine in prvi dan v novem letu. Čeprav smo zaradi omenjenega spremenili datum srečanja, nas je prišlo zelo veliko, po duhovnem druženju pa nas je pričakala praznično pogrnjena miza z raznimi dobrotami in izvrstno rujno kapljico naših članov s Primorskega.

Preden smo sedli k mizi in si nazdravili, smo se po ustaljenem poteku srečanja najprej zbrali v kapeli pred Najsvetejšim, kjer smo se izročili v varstvo Sveti Trojici, posebej pa s pesmijo priporočili našemu zavetniku in priprošnjiku sv. Jožefu. Zahvalili smo se tudi vsem, ki nam omogočajo naša srečanja, najprej in predvsem našemu duhovnemu voditelju p. dr. Viljemu Lovšetu. Veseli smo bili, ko smo iz njegovih ust slišali, da načrtujejo podobne skupine mož že tudi drugje po Sloveniji. Čeprav naša že skoraj »poka po živih«, toliko nas je, smo veseli vsakega novega člana. Eden najdragocenejših je za nas naš tetraplegik Mitja. Imel sem srečo, da sem bil tokrat prav z njim v skupini. Pri zaupnem pogovoru, kako vsak izmed nas skuša živeti čim bolj kakovosten odnos z ženo in otroki, smo tisti, ki smo bili tokrat v prvi skupini, iz Mitjeve pripovedi resnično začutili, kaj je prava ljubezen in kako velika dejanja omogoča. To nam je dalo moč, da smo potem tudi sami drugim v skupini »razkrili«, kaj nam pomeni ljubezen in kako jo živimo ob predloženem besedilu za srečanje. V njem je bilo poudarjeno, da moramo biti moški pogumni, pravi pustolovci v dobrem pomenu besede, živeti živo in polno življenje, biti ustvarjalni, smelo gledati v prihodnost. Seveda v moči molitve, zaupanja v Božjo pomoč pa tudi lastnega truda.

V skupnem pogovoru je vsakdo pridal kamenček k zgradbi tega našega prizadevanja. Svojega je dodal tudi p. Viljem, ko se nam je zahvalil, da tudi on duhovno raste z nami, ne le mi ob njem in njegovih prevodih besedil za premišljevanja. Kako človeško rastemo, je najlepše potrdil naš pogovor po skupno izraženih mislih in dobrih željah. To je naporno in dolgotrajno prizadevanje, polno vzponov pa tudi kakšnih zdrsov, vendar naša pot je določena in naš cilj jasen: biti čim boljši zakonski možje, verniki in člani družbe. Naš prepoznavni znak pa je ljubezen. Da ljubimo prvi in zares!

Jožef

Lep odnos do žene

st-joseph-prayerČlani duhovne skupine Možje sv. Jožefa se učimo tudi izboljšati svoj odnos do žene. K temu nas najprej nagiblje izbrano branje za vsak mesec, ob katerem se pripravljamo na naša srečanja v ožjem (pogovorne skupine) in širšem smislu (skupni povzetek ugotovitev vseh udeležencev). Da bi bil naš premislek, pogovor in sklepi trden in odločen, bi resnično pomenil premik naprej v našem odnosu do žene, se najprej v molitvi pred  Najsvetejšim priporočimo Stvaritelju najlepšega bitja in nas samih ter našemu zavetniku sv. Jožefu.

Pri pogovoru v skupinah odkrivamo, kje smo na stopnišču spoznavanja posebnosti najbližjega bitja. Doma prebrano besedilo nam v marsikaterem pogledu odpira oči, ušesa in usta, predvsem pa razum in srce za poglobljen odnos do najdražje osebe. Ugotovitve »sobratov«, posebej tistih, ki so resnično iskreni in ne teoretizirajo, pred čemer nas svari duhovni voditelj p. dr. Viljem, nam govorijo, da je to zelo zahtevna naloga. Da smo v tem pogledu vsak dan učenci v šoli življenja, v kateri napredujemo toliko, kolikor napora vložimo vanjo. Nič ni samoumevno, vedno se je treba boriti, iti naprej, se ponižati pa spet dvigniti glavo in smelo ubrati novo smer. Za tisto, kar nam je bil podarjeno, in žena je gotovo največji Božji dar, lahko samo hvalimo Gospoda, obenem pa se mu priporočamo, da nam pomaga zdržati takrat, kadar je težko, najteže. Tudi v zakonu kdaj tako pride. Še celo v Sveti družini je, ko je Jožefa skrbelo, kje bo našel prenočišče za ženo Marijo, da bo lahko na varnem, v toplem zavetju, na primernem kraju rodila Božje Dete. Ni ga našel, a mu je Bog vseeno pomagal v veliki stiski. Tako tudi nam, kadar nam je zares hudo, težko, smo v velikih skrbeh za družino, ženo, otroke, samo dovolj moramo zaupati Vanj, neomajno verovati Vanj, verjeti, da je pri Bogu vse mogoče. Ko bo hotel On, ne mi!

Za marsikoga je novo to, da se je treba za ženo boriti. Ne v telesnem smislu, čeprav je ta borba podobna tudi tovrstni, marveč v duhovnem: da se moj odnos do žene izboljšuje iz dneva v dan, se imava vedno raje, vse skupaj načrtujeva, premišljujeva in uresničujeva. Sva eno. V telesni ljubezni, ki naju povezuje v zakramentu svetega zakona, zlasti pa v duševni in duhovni, kajti ene ni brez druge, najin zakon ni takšen, kakšen mora biti pravi zakon. Kako ga udejanjati, nam postaja jasneje iz srečanja v srečanje, na nas pa je, kaj od tega in iz tega tudi naredimo. Prizadevnost mož v naši skupini govori, da zelo resno delajo na izboljšanju svojega odnosa do žene in ob tem tudi do otrok. Dobri Bog, blagoslovi moj in njihov trud! Ob zgledu, navdihih in pomoči Svete Družine.

Jožef