Arhiv oznak: priprošnjik

Čestitka ob prazniku sv. Jožefa

Spoštovani in dragoceni možje sv. Jožefa,

iskrene čestitke za praznik sv. Jožefa na tretjo postno nedeljo. Vem, da tudi vi praznujete. Povabim vas, da greste za nekaj trenutkov sami na sprehod z Jožefom in mu poveste kaj o sebi in o tem kako vidite njega. Da se po moško pomenite, kot brat s starejšim bratom.

Jožef in postna nedelja sta namreč globoko povezana z našim vsakdanjim moškim življenjem.

Jožef je moral biti mlad moški, ki je imel neverjetno vero, da se v številnih stiskah ni zlomil in se odločil za svoj ego. Kakor naše, tudi njegovo življenje ni bilo lahko. Mnogo ovir in preizkušenj. Glavne pa so bile preizkušnje odnosa in povezanosti, sprejemanja in spoštovanja, skratka ljubezni. Zdi se mi, da gremo mi po isti poti, le da se sami pri sebi tega ne zavedamo tako močno, kot takrat, ko prisluhnemo izkušnji svojih moških tovarišev.

Vera, ki je vztrajanje v zaupanju in odnosu do Boga ne glede na zunanje viharje in valove, je bila Jožefova moč za vztrajanje v ranljivosti in odprtosti. Odprt je bil za Božje vodenje svojega življenja in hkrati sočuten do sotrpinov. Kako močno je moral moliti, da ni ponorel, ko je zvedel, da je Marija noseča in to brez njega. Poleg tega je verjel temu, kar je v sanjah doživel kot Božje vodstvo. Če pogledate Zaharija, očeta Janeza Krstnika, on tega ni zmogel.

V zunanji nemoči ima Jožef veliko notranjo moč. Vsi se mu posmehujejo on pa zaupa in izbere Marijo z otrokom pod srcem. Vsi ga imajo za norca, on pa sprejme in vzgaja sina, ki ni njegov, podobno kot so vaši otroci v resnici Božji in ne vaši.

V Egiptu je moral začeti znova in od nič, najprej pa tja bežati pred norostjo bogatina obsedenega s strahom zase. Mnogi veste kaj to pomeni in da ni mačji kašelj. Boril se je za družino, a ne z nasiljem. Z vero v Boga in s prebujanjem človeškosti v bližnjih, z nenasiljem, z mirom in krhkostjo, ki drugemu daje svobodo, da se sam odloči ali bo človeški ali pa bo ostal nečloveški.

Njegovo ime pomeni »Bog naj doda potomstvo!« Bog tudi nas uči ranljivosti, da bomo sposobni tudi sami sprejeti vse, kar nam dodaja najprej po najbližjih ljudeh in stvareh in to vsak dan znova. Z zahvaljevanjem in zato z veseljem. Jožef sodeluje pri tem, kar odkriva da Bog dela in kaže. On je sogovornik in sodelavec. V tem je tudi tvoje in moje dostojanstvo.

V Jezusu vidimo Jožefove drže in vero, tako kot se na vaših otrocih bere vas, sploh potem ko že odrastejo. Podjetnik, ki je pomagal drugim, bil moški za druge, in iz te moči skrbel za svojega otroka in ženo. Najbolj srečen si takrat, ko se razdaš, bližnjim in vsem, ki ti jih Bog pošlje.

Skozi trpljenje in preizkušnje se je Jožef učil kdo je in kaj pomeni biti moški po Božji podobi. Zato je naš starejši brat, ki hodi pred nami in nam pomaga v vseh naštetih in vseh drugih okoliščinah. Ne samo takrat, ko iščemo parkirno mesto sredi gneče.

Zaradi Njegovega zgleda vere smo tudi sami lahko bolj trdni v svoji ranljivosti in »nemoči«. Nemoč pomeni, da ne uveljavljamo brezobzirno svojega strahu zase, jeze, žalosti in sebičnosti. V resnici je to prava moč, ker zajema iz tega kar dela Bog v meni in v vas, sedajle in vsak hip.

Postni čas je priložnost, da se tega bolj zavemo in se odločimo, da bomo zajemali iz Božje moči, ki je v vsakem izmed nas, podarjena in zaupana, da zraste in okrepi vse okrog nas.

Tega vam in sebi iskreno želim in to opazujemo drug pri drugem, ko se srečamo in si iskreno povemo svojo izkušnjo.

Veselim se z vami, ker smo povabljeni v tako veliko in neverjetno zgodbo. Glava jo ne dojame, srce pa jo ima rado in zajema iz nje.

Vesel in hvaležen sem za vas, da vztrajate in si upate postajati moški po Božji podobi.

Sveti Jožef naš starejši brat in zavetnik, prosi za vsakega izmed nas!

Hvala vam.

p. Viljem avstralski

https://jn159.wordpress.com/

OBJAVA NA SPLETU