Veliki Četrtek, 2.4.2015, Jn 13,1-15

TV_EucharistPri zadnji večerji Jezus razlomi kruh in podeli kelih. Ničesar ne počne slučajno. Judje so ohranjali stare nomadske običaje. Od kruha, ki so ga razlomili pri večerji so lahko jedli vsi družinski člani, pomočniki, prijatelji in tudi gostje. Skupno lomljenje kruha je pomenilo vzpostavitev prijateljstva (prim. Ps 41,10; Jn 13,18). Pri skupnem obedu se je družina širila in ustvarjali so se novi odnosi. Obed je bil primeren trenutek za spravo in krepitev prijateljstva. Če je hišni gospodar hotel koga še na poseben način počastiti, je vstal od mize in mu stregel. Na tak način je Abraham pri Mamrejevem hrastu stregel trem skrivnostnim gostom (1 Mz 18,1-18). Ob tej priložnosti je prejel novico, da se mu bo rodil sin, ki bo postal oče velikega naroda. Med zadnjo večerjo je Jezus, učitelj in gospod, vstal in apostolom umil noge (prim. Jn 13,1-20). S tem jih je tako močno presenetil, da se mu je Peter odločno uprl (Jn 18,6-8). Jezus je s tem naredil preroško znamenje. Počasti apostole, ki postanejo prijatelji in družinski člani. Zaradi tega razlomi kruh in jim ponudi kelih. Jezusova družina je deležna Božjega življenja, življenja svete Trojice. Rodi se novo Božje ljudstvo in nov svet. Jezus se tega v polnosti zaveda in zato blagoslovi kruh in kelih. Tako so običajno delali Judje pri slovesnih večerjah, da so se zahvalili Bogu. Z uvedbo novozaveznega bogoslužja se začne največja dobrobit za vse človeštvo. To skrivnost se izraža s hebrejsko besedo, ki jo po grško prevedejo evharistija.