Bogoslužje za moške?

verujesV velikonočnem tednu so v Sevilji in še mnogih krajih po Španiji velike procesije. Moški so oblečeni v raznobarvne uniforme s kapucami, ki imajo zgolj dve odprtini za oči. Hodijo za Marijinim kipom in za različnimi kipi Jezusa, ki imajo vsak svojo bratovščino in svoja nosila. Poleg tega množica zamaskiranih moških nosi tudi križe ali biče, žeblje, trnovo krono, prt za mrliča, raglje in podobno. Na ulicah je ogromno gledalcev in sodelujočih. Procesije so preživele vse liturgične reforme. Pri vseh teh procesijah sodelujejo moški, ki so organizirani v posebnih bratovščinah, starejši in mlajši. Vsaka bratovščina ima svoje značilne barve oblek in vseh drugih pripomočkov. Pred začetkom procesij nekateri na hitro pokadijo še zadnjo cigareto. Procesija traja mnogo ur po vseh mestnih ulicah. Ponekod prepevajo latinsko ponekod v modernem jeziku, a starodavno vsebino. Moški glasovi zvenijo včasih zelo ubrano včasih zbegano kot kakšna prestrašena čreda. Množica je vedno bolj tiho in zelo pozorno opazuje dogajanje. Dolge vrste mož s kapucami in tunikami. Na koncu procesije so duhovniki in škofje, ki jim sledi prva bratovščina s kipom Kristusa ali Marije. Potem se procesija ustavi in spet se sliši pesem na vse grlo in iz vseh moči, ki jih premorejo. Vse prevzame nekakšen sveti srh, ki napolnjuje ulice. Preden se pesem konča moški spet dvignejo nosila na ramena in procesija se nadaljuje. Konča se skoraj ob polnoči ali pa še malo čez.

Težko si je predstavljati večjo spremembo scenarija kot je to, kar se danes dogaja v kakšni običajni družinski ali otroški maši kakšne prizadevne župnije. Takšna maša že sama po sebi daje razumeti zaničevalen izraz, ki so ga nekateri moški iznašli za takšne maše: McDonald’s maša. Mnogokrat so danes takšne maše podobne otroškim igriščem v City Parku in ne srečanju z Bogom, ki vemo, da ni nikdar brez tveganja. Maše so lahko zelo ljubke, intimne, sentimentalne in polne lepih pesmic in simbolov, ampak nič več ne spodbujajo k pomembnim stvarem, ne moških ne žensk. Nek moški je dejal: „Nič več ne morem prenašati teh osladnih maš, ki so polne aleluj“.