14.9.2021 – Križ Vstalega – naše edino upanje!

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16)

Premislim: Bog iz orodja našega samouničenja in ubijanja, naredi simbol življenja, odpuščanja in večne ljubezni. Navpičnica je On, vodoravnica pa smo mi in naši odnosi. Ene brez druge ni. Paradoks: Bog iz največjega zla, naredi največje dobro, nam v blagoslov in za veselje vseh.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si tudi v mojem imenu skrbel za Križanega in Vstalega Sina. Zaradi tebe tudi jaz lahko danes odkrivam kako Bog iz vsega našega zla ustvarja veliko Dobro za vse in nas vabi k sprejemanju in sodelovanju.