»Potemtakem, moji ljubi, kakor ste bili zmeraj poslušni, in to ne le takrat, kadar sem bil med vami, ampak še veliko bolj zdaj, ko sem odsoten, s strahom in s trepetom udejanjajte svoje odrešenje« (Flp 2,12)
Premislim: Odrešenje je že dano. Udejanjam ga tako, da ga vsako jutro, ko odprem oči, sprejmem in se Bogu zanj zahvalim. Svoj dan lahko preživimo kot Njegov sin/hči, ki hoče in je odločen, da bo brat/sestra, da bo to kar mu je dano delil z bližnjimi. Resnična čuječnost in osredotočenost je v udejanjanju prejetega odrešenja.
Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo veliko osredotočenost in čuječnost za resnične odnose z vsakim človekom, tudi s seboj.