Arhivi Kategorije: Glavni članek

18.10.2021 – Ne bodi samotar

»Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti« (Lk 10,1)

Premislim: Jezus je bil veliki sodelavec. Vedel je, da se Božje kraljestvo ne more oznanjati brez prijateljev. Niso bili popolni. Daleč od tega. Toda Duh je uporabil njihovo neprimernost za evangelij v dobro vseh. Enako dela Jezus po svojem Duhu tudi z nami danes.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si bil Božji sodelavec in si tega učil tudi Jezusa v katerem se dopolni tudi naše dostojanstvo Božjih sogovornikov in sodelavcev.

17.10.2021 – Delaj, kakor pravim, ne tako kot jaz delam

»Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen« (Lk 11,42).

Premislim: Poznam šoferja, ki se zaradi svoje naglice vedno jezi in utripa z lučmi tistemu, ki po cesti vozi manj kakor pa so omejitve. Zanj vsi vozijo prepočasi, še posebej ženske. Nerodno je, če sem do drugih bolj zahteven, kakor pa do samega sebe.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si najprej sam živel to, kar potem nisi pretrdo zahteval od drugih. Nauči tega tudi mene.

16.10.2021 – Vera, razum ali oboje?

»Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi« (Rim 1,20).

Premislim: Vera in razum se dopolnjujeta in sta oba potrebna. Bog je v nas položil ritem narave in Božje postave. Pavel govori o postavi pravičnosti, ki je živeti v harmoniji z Božjo postavo v resnici, pravičnost in ljubezni.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti ker s teboj lahko objamemo Božjo postavo ljubezni, ki je vlita v naša srca.

15.10.2021 – Dobro bom, do tedaj pa…

»Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu” (Rim 8,28)

Premislim: Sv. Terezija Avilska je doživljala zdravstvene težave, ki so bili dovolj resni, da je prekinila svoje življenje karmeličanske redovnice. Po ozdravljenju se je vrnila v red in ga prenovila. Pogosto se zgodi, da moramo doseči dno svojih moči, da se odpremo Bogu, ki potem po nas dela velike stvari za bližnje in za nas.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si v težavah življenja zaupal v Božjo navzočnost in njegovo moč. Nauči tega tudi mene.

14.10.2021 – Ne išči spektakla

»Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu« (Lk 11,30)

Premislim: Znamenj, da Bog skrbi za nas, običajno niso posebna in spektakularna, ampak čisto vsakdanja in običajna. Jonovo znamenje ni to, da ga je požrla riba in po treh dneh izpljunila na kopno. Jonovo znamenje je v tem, da je Bog uporabil običajnega preroka in po njegovi besedi spreobrnil Ninivljane.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za vsakdanjost in običajnost zaradi katere si tudi današnjim moškim veliko znamenje Božje navzočnosti in povabila, da se vsak dan znova spreobračamo k tebi.

13.10.2021 – Postava

»Kajti noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh« (Rim 3,20)

Premislim: Po postavi smo sposobni ubiti tudi človeško bitje. V sebi se izgovorimo na pravila in nič več ne živimo iz Ljubezni, ki je v nas in vse povezuje. Kristus omogoča, da živim iz Njegove ljubezni. Tedaj ne potrebujem zakonov in pravil, ker hodim v moči Njegove hrane, ki me zasidra v resnico, ki je tudi svoboda, pravičnost in ljubezen.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si bil zvest Duhu postave, ki je Duh Očetove in Sinove ljubezni. Odpri naša moška srca.

12.10.2021 – Le Bog lahko sodi nepristransko

»Zato si neopravičljiv, o človek, ki sodiš, kdor koli že si. Kajti s tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš isto” (Rim 2,1)

Premislim: Božja presoja ima zadnjo besedo, ne moja, niti naša. Le v Bogu se spočije moja duša, le od Njega mi pride rešitev (Ps 62,2). Nemirno je moje srce, dokler se ne odpočije v tebi, moj Bog (sv. Avguštin). Zvečer ne sodim niti sebe niti drugih. Bogu prepuščam sodbo, sam pa se zahvaljujem, da Bog name računa in me podarja. Krhkega, ranljivega, dragocenega, ustvarjalnega.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si vso sodbo in obsodbo prepuščal Bogu, ki te je vodil, ker si nanj računal. Nauči tega tudi mene.

11.10.2021 – Zaupanje

»Blagor možu, ki je stavil v Gospoda svoje zaupanje« (Ps 40,5a)

Premislim: Vedno delujem iz tega, kar je v meni: zaupanje ali strah, resnica ali laž. Če se vsak dan zahvaljujem Bogu, ga bom prepoznaval v vseh dogodkih, ljudeh in vsakršnih okoliščinah. On nosi in izreka stvarnost v kateri se gibljemo in živimo. Če vztrajam v zaupanju, mi Bog daje okušati svojo brezpogojno zvestobo.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za zaupanje v Božjo navzočnost sredi sedanjosti, ki si jo naučil tudi Jezusa. Nauči tudi mene.

10.10.2021 – Moj ali Božji način?

»Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo« (Lk 11,2)

Premislim: Včasih je naša molitev (kadar sploh je) kakor boj in prepir, upor in užaljen  protest. Učinkovita molitev pa je uglasitev mojega uma in srca na Božji um in srce. Molim, ko se prepustim njegovemu toku ljubezni, ki me vodi danes in tukaj sredi okoliščin, ki postanejo priložnost, če jih sprejmem z Njim. Bog mi podarja vse kar potrebujem. Pa ne le za preživetje, ampak za polnost in razcvet.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvoje zahvaljevanje in slavljenje Boga. Hvala ti, da si plavala z Božjim, in ne s svojim, tokom. Nauči me te moške drže in dostojanstva.

9.10.2021 – Osredotočenost

»Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.« (Lk 10,41-42)

Premislim: Bog nam najglasneje govori v globini naših src. A pritiski in hitenja vsakega dne nam onemogočajo slišati Njegov nežni in ljubeči glas. Če se ne ustavimo in ne umirimo pred njim na samotnem kraju, nismo več z njim in živimo kakor brez središča, raztreščeni in prepuščeni lastnim strahovom, samovolji in krhkosti.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo osredotočenost duha, duše in telesa na Božjo očetovsko navzočnost sredi sedanjega trenutka, ki si ga vedno dojemal kot priložnost za sodelovanje z Bogom. Hvala ti, ker tega učiš tudi mene.