»Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa« (Jn 17,3)

 Premislim: Običajno besede »večno življenje« razumemo kot življenje po smrti. A ima prav sv. Pavel, ko zapiše: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19-20). Dostop do Boga imam, če živim v Kristusu. S tem danes in tukaj okušam večno življenje, ki je v Njegovi ljubezni do nas.

Zahvalim se: Sv. Jožef, mojster življenja v sedanjosti, hvala ti, ker se je Sin ob tebi, ti pa ob Njem, učil živeti sedanji trenutek v Očetovi navzočnosti in ljubezni.

»To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12)

Premislim: Jezus nas znova spomni, da je ljubezen v srčiki tega kar smo in tega kar počnemo. V srcu ji lahko damo besedo ali pa ji jo vzamemo. Posledice nosimo sami in tisti, ki so z nami. Ali tudi jaz doživljam, da je beseda ljubezen zlorabljena, izpraznjena in nam gre na živce. Imamo jo polna usta, ne znamo pa resnično ljubiti. Kdor ljubi, podari svoje življenje tistemu, ki ga ljubi. Živi zanj, ne zase.

Zahvalim se: Sv. Jožef, učenec edine ljubezni, hvala ti za tvojo odločitev za ljubezen in ne za strah, za podarjanje in ne za sebičnost. Hvala ti, ker sem v tvoji šoli.

»Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev« (Jn 16,2)

Premislim: Jezusovim učencem postopna in počasna rast v veri in osebnem odnosu z Bogom, ni bila prizanesena. Tudi naša rast v veri je postopna. Ne čudimo se. Veliko izkušenj in kilometrov mora preteči, da začnemo ceniti Božjo nenehno navzočnost v nas, v drugih in med nami ter v vsem stvarstvu. Po tem hrepeni Bog in tudi tvoje in moje srce.

Zahvalim se: Sv. Jožef, ki si postopoma rasel v veri, hvala ti za vztrajen zgled pogleda uprtega v Očetovo ljubezen, ki si jo negoval v osebi Jezusa Kristusa. Odpri nam oči za naše najbližje in tvoj pogled nanje.

»Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem« (1 Kor 15,1).

Premislim: Mame vedno opominjajo otroke, naj se toplo oblečejo, naj se izogibajo slabi hrani in pijači, naj pazijo na cesti… Storijo vse, da bi otroci ostali na pravi poti in dobro. Tudi v duhovnem življenju potrebujemo nenehno spodbudo spremljevalcev, starejših bratov ali sester, ki nam pomagajo rasti v osebnem odnosu z Bogom, s seboj in z bližnjimi. Sv. Jožef je bil oče Jezusu tudi v tem smislu.

Zahvalim se: Sv. Jožef, ljubeči oče, hvala ti za zgled osebne vere in kažipot Jezusu, ki si ga kot dečka uvajal v sogovorništvo z Bogom Očetom, njegovim in našim.

»Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo z njo njeni graditelji« (Ps 127,1)

Premislim: Pri gradnji vsake stavbe so zelo pomembni temelji. Naše temelje je položil Gospod, ki nam zida hišo. Sin je naš dom in hiša. V njegovem telesu smo v Očetovem srcu in On v nas. Teh temeljev ne more nihče podreti, le mi se jim lahko odrečemo.

Zahvalim se: Sv. Jožef, Božji sodelavec, hvala ti, ker si svoje delo živel kot sodelovanje z Očetovim delovanjem v naš prid v vseh časih. Nauči tega tudi mene.

»Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal« (Jn 16,23)

Premislim: Smisel naše molitve ni spremeniti Božji um in srce, ampak odpreti samega sebe Očetovi ljubezni in sodelovanju z njo. Naše prošnje za to, kar mi mislimo, da potrebujemo, niso izguba časa, vse dokler imamo odprto srce za Božje vodstvo in darove.

Zahvalim se: Sv. Jožef, oče v razpoložljivosti, iz srca se ti zahvaljujem za tvojo odprtost za Božji načrt, ki si jo skupaj z Marijo živel ob Jezusu in vseh svojih sodobnikih.

»In mi vam oznanjamo, da je Bog obljubo, ki je bila dana očetom, spolnil našim otrokom s tem, da je obudil Jezusa, kakor je zapisano tudi v drugem psalmu: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil.« (Apd 13,26-33)

Premislim: Bog meni danes govori v mojem srcu: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil.« Počivam v njegovi besedi, ki me povezuje z Bogom. Dobra novica me vleče iz globalne brezbrižnosti in vseenosti, da hrepenim po skupnem dobru za vse: Očetova ljubezen nas ima vse za brate in sestre.

Zahvalim se: Sv. Jožef, oče, ki si znal biti sin, hvala ti za tvoje počivanje v Božji besedi, tudi če v spanju. Nauči to tudi moje srce. Pomgaj mi izklopiti mojo preplašeno pamet, ki je slepa, da si srce odpočije v Njem, ki nas je že rešil.

»Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha.« (1 Jn 1,5-10; 2,1-2)

Premislim: Bog je luč. Če smo mu odprti, se vedno med seboj povezujemo in ustvarjamo sodelovanje in pogovor. Greh je zapiranja vase, ločevanje, sebičnost, ignoriranje Boga. Vstali Kristus nas je tega zla že osvobodil. Svobodo lahko vsak dan sprejemamo in zajemamo iz nje. Ali sprejemam tudi danes?

Zahvalim se: Sv. Jožef, sodelavec Boga in spoštljiv sogovornik Jezusa in Marije, hvala ti za tvojo moško držo, s katero si živel iz svobode Vstalega Kristusa.

»Ko so opravljali Gospodovo službo in se postili, jim je govoril Sveti Duh« (Apd 12,24-13,5)

Premislim: Na začetku stvarjenja in odrešenja je Sveti Duh, v katerem Oče in Sin ljubita nas in drug drugega. Duh nas vabi, da smo povezani kot njegovi ljubljenci in da delamo za skupno dobro vseh. Sredi vseh okoliščin in notranjih doživljanj nas povezuje z Očetom in zasidra v Jezusovo vstajenje. Ali mu bo danes dovolil?

Zahvalim se: Sv. Jožef, molivec v Svetem Duhu, vsak dan si vstopal v molitev = ljubezen Jezusa, Očeta in Svetega Duha.