»Ne ubijaj!« (2 My 20,13)

Premislim: Zlo nas prevara, da pod pretvezo dobrega ubijamo. Zapoved nas vabi, da življenje branimo: od spočetja naprej ščitimo nerojenega, se odpovemo nasilju in zlorabi otrok in zagotovimo naravno smrt za smrtno bolne. Vabi nas naj skrbimo tudi za svoje življenje, kot dragocen dar. Ni dobro preveč garati niti lenariti. Za druge in Boga odprta zmernost je bila tudi vrlina sv. Jožefa. Kako veliko ljubezen do življenja je imel Jožef, da je Jezus zmogel tako korenito sodelovati z Bogom in utelešati njegovo ljubezen.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo ljubezen do življenja, za spoštljivo in zmerno skrb zase, za Jezusa in Marijo. Zaščitnik življenja in sodelavec Božji, nauči tega tudi nas.

»Ti si Peter, in tej skali bom gradil svojo Cerkev.« (Mt 16,18)

Premislim: Sv. Jožef je vzgajal resnično Skalo na kateri temelji novo človeštvo Božjih sinov in hčera, ki so med seboj bratje in sestre. Ob njem je Jezus doživljal trdno zaupanje v brezpogojno ljubezen Boga Očeta. Doživel je ogromno notranjo moč resničnega očetovstva, ki temelji na osebnem zaupanju v Boga.

Zahvalim se: Sv. Jožef, iskrena hvala za tvojo očetovsko trdnost, ki nam je danes v teh negotovih časih še kako potrebna. Nauči nas zajemati iz notranje Božje moči in trdnosti, ki zlo premaguje s podarjanjem samega sebe in ne z nasiljem.

»Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, … Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem« (2 Tim 4,1-2)

Premislim: Papež v svoji knjigi z naslovom Ponovno začnimo sanjati, govori tudi o treh osebnih izkušnjah »covid« puščave v svojem življenju. Bog ga je preko teh preizkušenj spremenil v starešino in očeta, ki nam pomaga odkrivati in osebno zajemati iz ljubezni Boga Očeta, ki jo je pokazal v Jezusu Kristusu. Sv. Jožef je vir navdiha za njegovo papeško služenje Cerkvi. Možje kot očetje in voditelji družinskih cerkva se lahko priporočamo sv. Jožefu in delimo s svojimi domačimi trdnost, ki nam jo daje Bog Oče po Sinu v Svetem Duhu. Vse je že dopolnjeno, mi samo iz Njegovega zajemamo in delimo naprej.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za vse očete v veri, ko so nas s krstom rodili v Kristusa in njegov zaupljiv odnos z Bogom Očetom. Hvala ti, da smo lahko Božji sogovorniki in sodelavci pri dopolnitvi ljubezni za vse ljudi. Utrdi nas v zaupanju v Božje očetovstvo, da ga bomo delili s svojimi otroki in ženami.

»Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!« (2 Mz 5,16)

Premislim: V času epidemije ste nekateri starši in otroci po družinah veliko več skupaj. Včasih to postaja neznosno. Drugi pa imate starše nedostopne v domovih za ostarele in je neznosnost še večja in se vam zdi bolj krivična. Z leti se skoraj vsakomur v srce začne vračati spoštovanje do staršev, ki smo ga morda v puberteti izgubili. Ugotovimo, da mir, ki nam ga to spoštovanje prinaša, z lahkoto razdelimo potomcem in vsem, ki so z nami. Ljubezen dozori v spoštovanje in hvaležnost. Dopolnitev.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za starševski zgled v odnosu do svete družine. Hvala ti za varstvo mojih staršev. Nauči me spoštovanja do obeh, še posebej če sta nemočna ali bolna.

»Spoštuj očeta in mater.« (2 Mz 20,12)

Premislim: Po nezgodi pri dvanajstih letih, ko se je prepustil uvajanju v moškost sredi duhovnikov v templju, se je Jezus vrnil z Jožefom in Marijo v Nazaret in jima bil pokoren. Tako je počasi rasel v modrosti in milosti. Človek in Bog je ubogal Jožefa in Marijo, odraščal in se postopoma krepil v modrosti in milosti. Preprosta pamet, pa naj bo še tako učena, tega ne more zares dojeti. Dano nam bo, ko se iz obličja v obličje srečamo z Jožefom, Jezusom in Marijo.

Zahvalim se: Jezus, moj Gospod in moj Bog, iz srca se ti zahvaljujem za tvojo poslušnost staršem, ki ti je omogočala rast v modrosti in milosti. Sveti Jožef nauči tudi mene zajemati iz poslušnosti Božji besedi in bližnjim, ki želijo rasti v Božji ljubezni do vseh.

»Nato so med postom in molitvijo položili nanju roke in ju odposlali« (Apd 13.3)

Premislim: Prevečkrat mislimo, da Bog zaupa samo v dobre in zmagovite dele v nas, v resnici pa se večina njegovih načrtov uresničuje preko in kljub našim slabotnostim. V postnem času smo povabljeni, da se tega globlje zavemo s pomočjo molitve, telesnega posta in večje pozornosti na potrebe bližnjih. Sv. Jožef je bil mož posta v vseh treh razsežnostih. Postil se je samogovorov in se pogovarjal z Bogom, postil se je požrešnega strahu zase in gojil lakoto po ljubezni, postil se je vrtenja okrog sebe in se daroval potrebam Jezusa in Marije, nas, ki smo Kristusovo telo ne tem svetu.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si sprejel dar svobode, ki ga daje Bog Oče po Jezusu Kristusu vsakomur izmed nas. Utrdi nas v osebnem pogovoru s teboj, zatajevanju požrešnosti in pozornosti na bližnje in njihove večne potrebe.

»Božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte Evangeliju.« (Mr 1,15)

Premislim: Številni kristjani bomo danes po vsem svetu zaznamovani s pepelom. Rečeno nam bo: »Spreobrni se in veruj evangeliju« ali »Spomni se, da si prah in da se v prah povrneš.« Povabljen sem v spremembo srca. Če odgovorim z »Amen«, sem sprejel izziv, da se obrnem od sebičnosti in notranjih monologov k ljubezni, ki jo ima Bog do vsakega izmed nas in nas vabi v vsakodnevno svobodno sodelovanje. To dostojanstvo je sveti Jožef živel v sedanjem trenutku in svoj mir delil z Jezusom. Cilj, ki je izziv tudi zame v tem z epidemijo obsedenem postnem času. Bog dela nekaj novega. Najprej v meni in zame. To bom lahko delil z drugimi.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si vsak dan znova privolil v osebno sodelovanje pri Božjem ustvarjanju in odreševanju sveta izpod bremena sebičnosti in strahu zase. Nauči tudi mene, da bom postajal sogovornik in sodelavec Boga Očeta/Matere v sedanjem trenutku.

»Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen.« (Mt 4,1-2)

Premislim: Pustni torek je dan za norost pred postnim časom. Začeli ga bomo jutri s pepelnično sredo. Če preštejemo dneve do velike noči pride ravno štirideset dni, brez postnih nedelj v katerih se veselimo in praznujemo Kristusovo vstajenje. Ostali dnevi so namenjeni postu. Telesni post naj bi nam pomagal k poglobljenemu, zaupljivemu in osebnem odnosu s Kristusom, ki je v nas in mi v njem. Kot osebe živimo iz Njega in z Njim. On nas pošilja k drugim deliti Očetovo ljubezen do nas in njih.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da nas iz spanja raznih »pustnih« utvar, Bog tudi po tvoji priprošnji vabi, da se znova prebudimo za ljubeč stik z Jezusom in med seboj.