»Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel« (Mt 13,25).

Premislim: Kristjani vsak dan gledamo svoje življenje in notranje dogajanje pred Očetovo ljubeznijo, ki nas vzdržuje in podarja. To nam pomaga razločevati pšenico od plevela. Dovolj je, da se zahvalimo in odpremo Božjemu Duhu, da nam pokaže pot ljubezni (pšenico) in tako plevel sam po sebi izgublja moč.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za ljubeč odnos do sebe in drugih tudi kot ti je ljuljka rasla med pšenico.

»Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere.« (Mt 13,45-46)

Premislim: Cerkev je vrt zmage Božje besede, podarjen za ves svet in za vse čase. Nekateri smo paradižniki, drugi paprike, spet tretji solata, četrti korenčki in tako dalje in tako dalje. Vsak je poklican, da s svojimi darovi hrani druge, naš skupen svet pa z lepoto in bogastvom Boga, ki je skriti biser na njivi slehernega človeškega srca.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za odprtost do Božjega bisera, ki je sijal v tebi in ga še danes lahko uživamo. Poveži nas v Božji lepoti.

»Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« (Mt 13,10).

Premislim: Kar nekaj napora je potrebno, da pridemo za besede in podobe Jezusovih prilik. Še potrebnejši pa je Sveti Duh, ki nam odpira srce za Božjo in našo resnico. Odpira nam srce v skrivnost Jezusovega življenja, ki  smo ta tudi sami deležni, če hočemo in ga sprejmemo. Duh nas uglasi na Njegovo valovno dolžino.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo odprtost Svetem Duhu, ki te je uglasil na Jezusovo valovno dolžino. Nauči tega tudi naša moška in ženska srca.

»Hvalimo slavne može in žene, naše prednike, v njihovem času« (Sir 44,1).

Premislim: Danes bi bil lahko dan starih staršev, naših starešin, naših prednikov. Ana in Joahim sta bila Jezusova dedek in babica. Bogu hvala za naše dedke in babice. Tudi mi smo deležni Jezusovega DNK. Čas hitro mine, srce pa ne pozabi. Božje srce se nenehno spominja svoje ljubezni do nas.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si z Marijo sprejel tudi njene starše, Jezusovega dedka in babico. Odpri nam srce za naše prednike.

»Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi« (Mt 13,31).

Premislim: Gorčično drevo je videti kakor ptičje gnezdo, zmedeno in navlečeno, in privlači različne ptice. Je dobra podoba za Cerkev. Bog prebiva v zmedi Cerkve in prav sredi naših slabosti uresničuje svoja čudovita dela.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za začetke Cerkve, ki so se uresničevali v krhkosti in slabotnosti tvojega doma skupaj z Marijo in Jezusom, po veliki noči pa skupaj z apostoli.

»Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh« (1 Kor 12,7).

Premislim: Ne gre torej za denar ali finančno gotovost, ampak za vero in našo zavezanost, da odgovarjamo na Božji dar s konkretnimi dejanji. Prvo je vsakodnevno sprejemanje dejstva, da je v nas Očetova ljubezen, ki je premagala smrt in zlo sveta. Naš odgovor je sodelovanje s to ljubeznijo v svojih odnosih in delu. Zajemamo iz prihodnosti in jo hvaležno živimo v sedanjosti.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za resnično moč ljubezni, ki si jo živel in posredoval naprej.

»Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom« (Mr 10,33).

Premislim: Šele ko gremo skozi Jeruzalem trpljenja smo dovolj odprti in pripravljeni hoditi za Jezusom, ki je obložen s križem. Prav sredi Jeruzalema trpljenja in izdaje nas vabi naj široko zajemamo iz darov Svetega Duha, da se bomo lahko pridružili Njegovi službi človeku in tako skupaj z Njim slavili Boga.

Zahvalim se: Sv. Jožef, preizkušen v trpljenju, hvala ti za povezanost s Svetim Duhom v trpljenju in preizkušnjah.

»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom« (Jer 1,5).

 Premislim: Vsak izmed nas krščenih ima tudi preroško vlogo. Vsak tam kjer smo: šola, služba, dom, cerkev, narava in družba. Prizadevanje za poštenost, celovitost in preglednost na vseh omenjenih področjih je v svetu zarot, skritih kupčij in religiozne hinavščine, pravi preroški kvas. A brez Kristusa nismo ne sol, ne luč.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za preroško držo sredi sovražnih okoliščin tvojega rodnega okolja v katerem si podaril svoje življenje Jezusu in Mariji, ter s tem tudi slehernemu izmed nas.

»Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati« (Mt 12,50).

Premislim: Očetova volja: da smo bratje in sestre, povezani, drug za drugega, drug z drugim iz Njegove ljubezni in spoštovanja. Družine naših staršev so bile še številne. Ponekod so še zelo povezani. Drugod pa prav nič in se skoraj več ne poznajo. Oče pa hrepeni, da bi bili njegovi sinovi in hčere povezani in drug za drugega, vsi za enega in eden za vse. Pusti pa nam svobodo. Smo ali pa nočemo biti njegova družina.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za veliko družino, ki si jo ob Jezusu Kristusu tudi ti ustvarjal in jo še vedno. Tudi sredi današnjih razmer nas učiš postajati Božja družina. Na trdo nam gre.

»Sin moj, varuj moje besede, in kot zaklad hrani v sebi moje zapovedi« (Prg 7,1).

 Premislim: Ko ob sobotnih pospravljanjih našega doma nisem ubogal mame in nagajal, mi je najprej rekla: »Stori, kar ti je bilo naročeno!« Če to ni delovalo, sem jih dobil. Iz ljubezni in je pomagalo. To je bila njena teologija od spodaj. Spomnila me je na moje srce, kjer stanuje Bog, ki me vodi in navdihuje za sodelovanje. Srečen sem, če mu odgovarjam. V srcu govori najglasneje. Včasih smo temu rekli vest. Pika.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti varovanje Božje Besede, ki je bila tvoj zaklad. Živel si, kar je Bog položil vate, njegovo zapoved. Nauči tega tudi mene.