“Spoštuj očeta in mater” (2 Mz 20,12).

Pri 12 letih, obdobje uvajanja v moškost, je šel Jezus sam v tempelj med učitelje postave in pismouke. Starša sta ga žalostna iskala. Po tistem jima je bil pokoren, rasel je v vednosti in milosti. Ta otrok, resnično človek in resnično Bog, je ubogal Jožefa in Marijo. To mu je omogočalo rasti v modrosti in podarjenosti. Skrivnost rasti, ki jo bomo dojeli šele iz obličja v obličje z Bogom Očetom.

Prosim: Sv. Jožef, prosi za nas, da se naučimo Jezusove pokorščine in rastemo v milosti, tako kakor je On rastel.

“Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho” (1 Tim 2,1-2).

Danes na politični sceni prepoznamo malo poštenih in sposobnih voditeljev in državnikov. Večinoma so videti kakor lutke iger mogočnih, ki v ozadju in skriti krojijo usodo narodov in človeštva.  Lahko naredijo veliko dobrega za vse, a tudi veliko slabega. Zato je že sv. Pavel vabil nas kristjane, da molimo za vladarje, da jih Bog ozdravi predvsem duhovne slepote do sebe in do bližnjih.

Prosim: Sv. Jožef, odpri naša srca, da bomo zvesto molili za vse voditelje, še posebej tiste, ki se zdi, da delajo največ škode vsem nam in tudi sebi.

“Večja sreča je dajati kakor prejemati« (Apd 20,35).

Na Valentinov god se med seboj obdarujemo, zaročimo ali dogovorimo za poroko. Podarjanje vedno spremljata občutek ljubljezni in veselja. Sv. Terezija iz Kalkute se je popolnoma podarila Bogu, tako, da  se je podarila ubogim. Navkljub njenemu zelo discipliniranemu življenju in trdi notranji molitveni temi,  so jo sodobniki doživljali kot šaljivo in veselo vsega, kar se dogaja.

Prosim: Sv. Jožef, nauči me, da bom vesel darovalec. Odpri moje srce za darovanje drugim.

“Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela” (5 Mz 5,13-14).

Večinoma razumemo te besede danes kot ukaz, da moramo iti v nedeljo k maši. Nismo dobro razumeli, da smo povabljeni tudi k počitku in k neopravljanju nepotrebnega dela. Trgovine, ki so odprte ves dan, nam pri tem prav nič ne pomagajo. Vera nas vabi, da plavamo proti toku prevladujoče (ne)kulture. Začnemo lahko z upoštevanjem nedelje.

Prosim: Sv. Jožef, pomagaj mi, da se sprostim in uživam Gospodov dan v družbi svojih najbližjih.

“Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!” (2 Mz 20,8).

Prva Cerkev je kmalu začela namesto sobote kot Gospodov dan obhajati nedeljo. Zakaj? Ker je Jezus v nedeljo vstal od mrtvih in 50 dni po veliki noči na Binkošti v nedeljo poslal svojega Svetega Duha. V nedeljo častimo Boga in počivamo. Zaradi tega gremo kristjani v nedeljo tudi k maši, da se povežemo v eno Božjo družino, sinov in hčera in bratov in sester med seboj, da bi lahko čez teden, tam kjer smo, iz tega živeli.

Prosim: Sv. Jožef, nauči me prav praznovati nedeljo.

“Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga!” (5 Mz 5,11).

Osebno in javno spoštljivo izgovarjanje Jezusovega imena je značilno z kristjana. Pri maši v čast Jezusovega imena beremo besede sv. Petra, ki je svojim poslušalcem  polagal na srce, da pod soncem ni drugega imena v katerem bi se ljudje lahko rešili. Nekateri ga izgovarjamo tik pred spanjem, pred delom, v stiskah in sredi največje lepote. Drugi molijo molitev Jezusovega imena: Gospod, Jezus Kristus, usmili se mene, grešnika! Številni izgovarjajo njegovo ime ob smrtni uri.

Prosim: Sv. Jožef in mati Marija, stojta mi/nam ob strani v naši zadnji uri. Naj se zgodi v Jezusovem imenu.

“Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga” (2 Mz 20,7).

Včasih smo rekli: “Ne skruni Božjega imena”. S tem ni mišljena le nemarna ali neprimerna uporaba Božjega imena, ampak tudi imena Jezusa Kristusa. Zajema tudi vse kletve, vulgarne besede in preklinjanja. Danes skoraj povsod (tudi po TV) preklinjamo in uporabljamo vulgarne besede. S tem izgubljamo svoje dostojanstvo in tudi pravo notranjo moč.

Prosim: Sv. Jožef, osvobodi moje srce, da bo izgovarjalo Božje spoštovanje do vseh in vsega.

“Jaz sem Gospod, tvoj Bog… ne imej drugih bogov” (5 Mz 5,6)

Zapovedi so nekaj, kar je Bog v nas položil, da bi uresničili, so dar, ki nam je dan, da postanemo. Deset zapovedi je izraženih na negativen način, vsebujejo pa pozitivno resnico: Božji sogovorniki in sodelavci ste, drug drugemu pa bratje in sestre. S tem hvalite Gospoda in ste svobodni vseh lažnih bogov, ki vas zasužnjujejo in kradejo vašo resnico.

Prosim: Sv. Jožef, nauči me, da Bog pogosto slavil Boga in se mu zahvaljeval, tako kot si se mu ti. Sredi življenja in vsega kar se dogaja v meni in med nami.