Točno pred enim letom je papež Frančišek razglasil leto sv. Jožefa. V teh razburkanih časih res potrebujemo vodstvo trdnih, v Bogu zasidranih, mož, ki se vsak dan znova učijo gledati na vse skoz Kristusov pogled in spomin.

Zahvaljujem se vam za zvesto molitev in vse, kar ste v tem letu, skupaj s sv. Jožefom konkretno storili, da je med nami več življenja, odpuščanja, sočutja, povezanosti in vseh sadov Svetega Duha (Gal 5,22).

Če boste želeli boste vse kratke misli in molitve, ki sem jih letos objavljal dobili tudi v knjižici.

Skupaj gremo naprej in rastemo v Božje sodelavce in sodelavke, sogovornike in sogovornice.

v Božjem blagoslovu vseh v Kristusu

hvaležen

p. Vili

»Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke« (Lk 1,62)

Premislim: Jezus je arogantne verske in posvetne oblastnike vedno znova vabil naj postanejo ljudje. Pri tem je zaupal v Očetovo voljo, ki je sinovsko življenje za vse. Mnogim od njih se je odprlo srce šele ob smrtni uri. Danes je enako. Naj zame vsak dan velja: izročam se Tebi, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Ti si premagal zlo in razčlovečenje z nenasilno ljubeznijo, ki je nihče ne more premagati.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za zgled nepremagljive ljubezni, ki tudi vse arogantne vabi v resnično človeškost po Božji podobi in na Božji način: dar sem, ki se podarja.

»Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo« (Mt 7,224)

Premislim: V adventnem času začnemo znova graditi trdne duhovne temelje za celotno leto vnaprej. Vera je trdni temelj, ki se  hrani iz dnevne molitve, branja Božje besede, duhovnega branja in praktičnega sodelovanja z Bogom sredi življenja.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo utemeljenost v daru Božjega Sina, ki si ga sooblikoval in ga učil biti človek po Božji podobi. Nauči tega tudi mene.

»Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini« (Iz 25,6)

Premislim: Adventni čas je priložnost, da se zavemo svoje lakote in žeje, ter dovolimo, da nam jo Bog poteši. Lažni nadomestki namreč tega ne zmorejo. Kristusova beseda, ki postane miza evharistije ozdravi vse naše duhovne lakote in umiri srce, da lahko sodeluje z Bogom, soustvarja in postaja dar, sebi in drugim.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si sebe živel kot odgovor na Božji dar in si Trojici dovolil, da je utešila tvojo lakoto po lepoti, dobroti, resnici in ljubezni. Nauči tega tudi mene sredi današnjih izzivov, preizkušenj in priložnosti.

»Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levič se bosta skupaj redila, majhen deček ju bo poganjal« (Iz 11,6)

Premislim: Vztrajam, ker upam na uspeh dobrega. Dobro je že premagalo zlo in Ljubezen je že zmagala v Kristusu, križanem in vstalem, ki jo postal najprej otrok in prehodil vso pot naše krvave zgodovine slepih Adamovih potomcev.

Zahvalim se: Sv. Jožef, iskrena hvala za tvojo vztrajno in izredno močno vero v moči Sina, ki je že premagal zlo zaradi katerega mi še vedno delamo zgodovino za pot umora in samomora. Odpri nam oči za sprejem resnice.

»Tisti dan bo Gospodova mladika v okras in slavo, sad dežele pa v ponos in slavo Izraelovim ubežnikom« (Iz 4,2)

Premislim: Dar adventnega časa je, da se znova vrnemo v držo zajemanja iz našega cilja. Trgovski centri in brezumno zapravljanje nam ne morejo dati počitka v tem kar smo in kar je naš cilj in smisel. Povabljeni smo znova sprejeti in živeti iz svojega cilja: Božji ljubljeni sinovi in hčere ste, med seboj pa bratje in sestre. V tem je vir resničnega miru in sreče, plodnega in ustvarjalnega življenja.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti ker si hodil po poti tega življenja tako, da si zajemal iz večnega življenja, ki je v tem, da sprejemamo ljubezen Svete Trojice in si jo med seboj podarjamo sredi sedanjega trenutka in današnjih izzivov.

»Tisti dan bodo gluhi zaslišali besede knjige in iz mraka in teme bodo spregledale oči slepih« (Iz 29,18)

Premislim: V veri in v vsem kar smo, štejejo dejanja. Samo besede niso dovolj. Le iz mojih dejanj se pokaže, če resnično verujem. Zato molim in se učim sodelovati z Bogom znotraj svojih odnosov in sedanjih dolžnosti in priložnosti. Vero in oznanilo lahko živim le v konkretnih dejanjih in odnosih.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker tvoje življenje kaže vero v dejanjih. Nauči tega tudi mene.

Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« (Mt 9,29)

Premislim: Dva slepca sta srečala Jezusa in vedela, da je Kristus, Maziljenec. Njegovi učenci, ki so bili vsak dan z njim in so ga videli s telesnimi očmi, pa so bili slepi za njegovo resnico. Videti pomeni verovati, verovati pa pomeni zares dobro videti.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvoje izostrene oči vere, ki so v otroku prepoznavale Božjega Sina in v zgodovini krvi, zgodovino odrešenja in izpolnitve naših najglobljih hrepenenj.

»Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev« (Iz 52,7)

Premislim: Božja navzočnost je nenehno živa in dejavna. Vabi nas k nenehnemu odkrivanju, sprejemanju in sodelovanju sredi današnjih časov, ki so milostni časi, časi priložnosti in Božje rešitve, uresničenja Božjih obljub tudi za nas. Začetki krščanstva se posvetnemu očesu zdijo brezupni, a ista moč, ki je Kristusa obudila iz smrti, tudi iz naših težav dela priložnosti za razodetje Božje bližine, ki rešuje in ozdravlja.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si vsak izziv sprejel kot Božji sodelavec, ki se zaveda, da zlo ne more zmagati, ampak da prav takrat, ko zmaga, izgubi.