info@moskaduhovnost.si
Prvi korak tega potovanja je usmerjen k ženskosti. Za večino moških se duhovno potovanje k ženskosti začne z odnosi, ki jih imamo z ženskami. Ko se v življenju učimo komunicirati z ženskami — s svojimi materami in babicami, sestrami in drugimi sorodnicami, ljubljenimi dekleti in morda ženami — odkrijemo, da so v nekem drugem svetu, če se tako izrazimo, ki se razlikuje od sveta preproste moškosti. Ker ne premoremo boljšega imena za to, imenujmo to preprosta ženskost.
Preprosta ženskost kot kulturni stereotip je nasprotni pol tistega, kar smo opisali kot preprosto moškost. V negativnem pomenu gre za ženskost dame v stiski: gre za žensko, ki jo mora moški rešiti in varovati. V književnosti in medijih gre po navadi za junakovo dekle, ženo ali mater — toda ona ni nikoli junak. Nikoli ni pobudnica, akterka ali tista, ki bi odločala; vedno opazuje dejanja moškega in prejema njegove pozornosti, je obdarovanka. Takšno ženskost upodabljajo pravljice o Pepelki, Sneguljčici in Trnuljčici.
Toda celo te pravljice razodevajo tudi pozitivno stran preproste ženskosti. Takšna ženska je ljubeča in pozorna, potrpežljiva in marljiva, ljubka in očarljiva. Tudi če mora dolgo čakati, da bodo njene vrline končno nagrajene, naredi vse, kar more, da bi bila vredna prinčeve pozornosti. Ameriški stereotip takšne ženske je popolna gostiteljica, popolna žena, popolna mati. Je privlačna in domiselna, obzirna in pripravljena sodelovati, opora in pomoč moškemu, nežna in skrbna. Cilj tradicionalne vzgoje deklet je bil ta lik. Fante pa so vzgojili v prepričanju, da lahko takšne lastnosti pričakujejo pri ženski.
Ko smo bili dečki, smo odkrili, da je ženski svet drugačen od našega, pa je v njem vendarle nekaj očarljivega in privlačnega. Ženskost je nekaj, kar si želimo, toda ker mislimo, da smo samo moški, vidimo ženskost kot nekaj, kar je popolnoma zunaj nas. Da bi dosegli ženskost, moramo vendarle nekako stopiti v svet ženskosti in se naučiti njenega jezika. Da bi dosegli objekt svojega poželenja, se moramo naučiti biti ranljivi in občutljivi, paziti moramo na svoje besede in vedenje ter obvladati pravila dvorjenja.
V tem pogledu sodobna družba odpira možnosti za potovanje v ženskost, ki v starem in srednjem veku niso bile na voljo. Če so bile poroke popolnoma dogovorjene (po navadi med očetoma bodočega ženina in bodoče neveste), se fantom ni bilo treba učiti pretanjene umetnosti dvorjenja. Nalogo odkrivanja ženskosti in prebujanja ženske plati v sebi so lahko odložili v nedoločeno prihodnost. Ženskosti jim ni bilo treba odkrivati v sebi. Ko so si moški vzeli pravico, da si sami izberejo svojo nevesto, so s tem (večinoma nehote in nevede) tudi ženskam dali pravico do izbiranja bodočega zakonskega partnerja. Tako ženske počasi, a zanesljivo spreminjajo kulturni stereotip popolnega moža.
Vir: Richard Rohr: Moški na duhovni poti (nekoliko prirejeno)
