Hvaležni za druženje

IMG_1359Člani duhovne skupine Možje sv. Jožefa smo 15. decembra končali svoja letošnja mesečna druženja. To smo naredili malo prej, da bomo lahko v miru, duhovni zbranosti in skupaj z družinskimi člani pričakali praznik rojstva Božjega Sina, Svete družine in prvi dan v novem letu. Čeprav smo zaradi omenjenega spremenili datum srečanja, nas je prišlo zelo veliko, po duhovnem druženju pa nas je pričakala praznično pogrnjena miza z raznimi dobrotami in izvrstno rujno kapljico naših članov s Primorskega.

Preden smo sedli k mizi in si nazdravili, smo se po ustaljenem poteku srečanja najprej zbrali v kapeli pred Najsvetejšim, kjer smo se izročili v varstvo Sveti Trojici, posebej pa s pesmijo priporočili našemu zavetniku in priprošnjiku sv. Jožefu. Zahvalili smo se tudi vsem, ki nam omogočajo naša srečanja, najprej in predvsem našemu duhovnemu voditelju p. dr. Viljemu Lovšetu. Veseli smo bili, ko smo iz njegovih ust slišali, da načrtujejo podobne skupine mož že tudi drugje po Sloveniji. Čeprav naša že skoraj »poka po živih«, toliko nas je, smo veseli vsakega novega člana. Eden najdragocenejših je za nas naš tetraplegik Mitja. Imel sem srečo, da sem bil tokrat prav z njim v skupini. Pri zaupnem pogovoru, kako vsak izmed nas skuša živeti čim bolj kakovosten odnos z ženo in otroki, smo tisti, ki smo bili tokrat v prvi skupini, iz Mitjeve pripovedi resnično začutili, kaj je prava ljubezen in kako velika dejanja omogoča. To nam je dalo moč, da smo potem tudi sami drugim v skupini »razkrili«, kaj nam pomeni ljubezen in kako jo živimo ob predloženem besedilu za srečanje. V njem je bilo poudarjeno, da moramo biti moški pogumni, pravi pustolovci v dobrem pomenu besede, živeti živo in polno življenje, biti ustvarjalni, smelo gledati v prihodnost. Seveda v moči molitve, zaupanja v Božjo pomoč pa tudi lastnega truda.

V skupnem pogovoru je vsakdo pridal kamenček k zgradbi tega našega prizadevanja. Svojega je dodal tudi p. Viljem, ko se nam je zahvalil, da tudi on duhovno raste z nami, ne le mi ob njem in njegovih prevodih besedil za premišljevanja. Kako človeško rastemo, je najlepše potrdil naš pogovor po skupno izraženih mislih in dobrih željah. To je naporno in dolgotrajno prizadevanje, polno vzponov pa tudi kakšnih zdrsov, vendar naša pot je določena in naš cilj jasen: biti čim boljši zakonski možje, verniki in člani družbe. Naš prepoznavni znak pa je ljubezen. Da ljubimo prvi in zares!

Jožef