Konec Evrope kot jo poznamo: prekletstvo ali blagoslov?

Po e-pošti sem dobil zavajajoč sestavek o razlogih za konec Evrope, kot jo poznamo. Nikakor se ne strinjam z njim, da sta za izginjanje Evrope kriva islamizacija in feministično gibanje. To sta v resnici le dve posledici globljih vzrokov, ki jih nočemo videti. Tiste, ki nam jih pokažejo, pobijemo ali utišamo. Podobno kakor so v Stari zavezi delali s preroki. Rajši verjamemo zavajanjem, ki gladijo našo sebičnost in nas tolažijo, da smo dobri in boljši od drugih.
Sam vidim razlog za današnje izumirajoče stanje Evrope – in zahoda na splošno – v našem zahodnjaškem praktičnem brezboštvu in protiboštvu = potrošništvo (tudi katoličanov in kristjanov vseh denominacij) in v neiniciaciji moških v pravo moškost. Propadlost prevladujoče zahodne potrošniške kulture smrti se najbolj kaže na mladih moških in ženskah (tudi v tem, da nimamo več otrok). Poglejmo in zrimo našo mladino, saj nam v njej Gospod nastavlja ogledalo in nas kliče k spreobrnjenju. Roti nas, da bi se končno že zamislili in odrekli lažem in zlu, na katerih utemeljujemo svoj »raj na zemlji« in sistem, s pomočjo katerega ga vzdržujemo (pohlepno izkoriščanje revežev, izčrpavanje zemlje, ki še nikdar ni bilo tako primitivno in nenasitno pohlepno).
Zahodni možakarji smo zatajili na celi črti. Sploh ne vemo, kaj pomeni biti moški in od koga se naučiti biti moški. Jezusa ne upoštevamo več, drugih resničnih zgledov in očetov-starešin, ki bi nas učili človeškosti in moškosti, pa zaenkrat nimamo. Ker se ne naučimo biti moški že pri trinajstih letih (svoje moške potomce pri vseh – od nas oholo poimenovanih – primitivnih ljudstvih uvajajo v moškost starešine), smo do sedemdesetega ali devetdesetega leta egoisti, sebičneži in iluzionisti, ki mislijo, da je smisel življenja v tem, da poskrbiš za svoj vamp, svojo slavo, samopotrditev in samouresničitev na račun drugih. Posledično polnimo vse mogoče rudniške jaške, kraške jame in tankovske jarke s trupli soljudi, misleč, da bomo tako rešili svoj brezupni problem pohlepnega samoodrešenja. Življenja se ne da ohraniti s sebičnostjo in požiranjem, ampak ga množiš s podarjanjem. Kdaj se naši moški glavi to posveti? Danes mnogim niti trenutek prej, ampak šele ob smrtni uri.
Takšni narcisoidni in človeško popolnoma nezreli možje vodijo zahodni svet, na čelu z Ameriko. Ostali – Kitajci, Indijci in Rusi – pa z njo tekmujejo. Vsak je ujet v krivične in neskončno pohlepne sisteme izsiljevanj in podkupovanj, v slepe in nečloveške interese mednarodnih korporacij – vse utemeljene na sebičnem in domišljavo oholem antiteizmu. To je resnični razlog propada, izgube življenja. Ne pa muslimani, ki tudi sami bolehajo za isto boleznijo, kakor mi, le da na videz vsaj malo manj (sodeč po rodnosti in odprtosti novim rodovom). Prava analiza te slepote in kratkovidnosti naše zahodne civilizacije je v obilju zapisana v knjigi vseh časov, v Svetem pismu: z razlogi in posledicami. Tudi zaradi tega sta danes Kristus in Cerkev najpogostejša tarča preganjanj in pobijanja.
Sicer pa je zahodni praktični ateizem tudi nezakonski sin Katoliške cerkve in naše zlorabe Boga za svoje sebične cilje (z drugo besedo praktičnega ateizma, ki se tudi med katoličani prenaša iz generacije v generacijo – Kristusa častimo v nedeljo, drugače pa ne hodimo za njim in nam nič ne pomeni): dejstva, da nismo resnično kristjani. Muslimani bodo le zasedli prazen prostor, ki ostaja za nami, saj še vedno nekaj dajo na življenje za druge in vidijo svoje življenje v službi večje zgodbe, kot je moj lastni popek, kar za zahodnjake kot celoto ne moremo trditi.
Feminizem kriviti za muslimanizacijo zahodne civilizacije je pa popolna slepota in pokvarjenost (podobno kot je Neron krivil kristjane za požig Rima, ki ga je sam ukazal). Ženske so poleg otrok in mladih le ena od žrtvovanih skupin na oltarju (klavnici) babilonskega stolpa in malikovanja brezmejno pohlepnega moškega falusa, ki se sam ne more rešiti smrti in je zato tako ljudožerski.
Uporablja strategijo: Divide et impera. Ureditve naših zahodnih birokratskih in pravnih sistemov so narejene tako, da se preprosti ljudje med seboj zasovražimo in izločamo drug drugega iz človeškosti, ki nam je skupna. Samo poglejte naš slovenski birokratski sodni in upravni sistem! Advokati, sodniki in socialna služba ti lahko sedaj razbijejo družino in tvoj otrok te lahko toži, kadar hoče. Vse v imenu človekovih pravic. Najboljše bi bilo, da bi bil človek robot, da bi v tem nečloveškem sistemu lahko živel. Zaupanja, spoštovanja in človeškosti nikjer, samo še paragrafi, ki neusmiljeno požirajo uboge in nemočne. Mladi sodniki (in tudi sodnice, kar je še bolj žalostno) so naučeni, da so ponosni, če so čim bolj robotski, parcialni in nečloveški. Podobno nečloveški so mnogi centri za socialno delo in vsi uslužbenci, ki so šli skozi roke antiteističnih fakultet. Človek sploh ni pomemben. Zanikati je potrebno naše Božje bistvo in nedotakljivost slehernega človeka. Le tako lahko drug z drugim delamo kot s pepelom ali uporabnim predmetom. Pri tem pa si domišljamo, da imamo vso pravico, saj smo večvredni in bogovi.
Nič novega pod soncem. Vsaka generacija na svoj način ponavlja isto norost. V visoko tehnologijo, kravate ter luksuzni standard zamaskirano ljudožerstvo in pohlepni ateizem.
Svet danes uničujemo moški, ki ne znamo/jo biti več niti moški, niti ljudje. Kako? S svojimi računalniškimi igricami preko dronov in vojaške industrije (za njo so banke), kateri je podrejena svetovna in do onemoglosti pohlepna (krivična) ekonomija, ki jo muslimani razumejo (ne vem, kdo jih v to prepričuje) kot proizvod krščanskega mnogoboštva in pokvarjenosti. V resnici je ta nečloveškost sad praktičnega ateizma in sovraštva proti Bogu in človeku, za katerim pa bolehajo tudi muslimani, Kitajci, Rusi, Azijci… Skriti gospodarji tega sveta muslimanski bes trenutno samo spretno izkoriščajo, da nam po medijih perejo možgane, nas strašijo, ščuvajo proti lažnemu sovražniku in nadaljujejo s svojo slaboumno igrico: kdo bo koga. Obe in vse vojne prejšnjega stoletja so slaboumni sad takšne pokvarjenosti, preračunljivosti in človeške (demonske) izprijenosti. V šoli pa se učimo, da je takšna norost resna in vredna spoštovanja in klanjanja zgodovine. Pozabljamo, da so v vsaki vojni tudi zmagovalci poraženci. Vsak, ki se proti zlu bori z zlom, postane hudoben in propade. Oboji izgubimo človeškost. Nobene žrtve niso opravičljive, da jih žrtvujemo na oltarju nečloveškega pohlepa.
Zgodovine ne pišejo »zmagovalci«, nikdar je pred Bogom niso in je nikdar ne bodo. Vsak izmed nas se mora in se bo moral naučiti, da je zlo, ki ga stori drugim (zemlji), storil sebi in ga bo tudi sam plačal oziroma ga že plačuje, skupaj z vso generacijo.
Ali res potrebujemo še več norega nečloveškega zla, da bomo spoznali, da je Kristus premagal hudiča in njegovo krvavo orgijo na tem svetu? Zlo in smrt ne moreta zmagati. Sta že premagana. Zmagujeta le kadar jima verjamemo in ju proizvajamo.
Še dobro, da je sv. Irenej že pred tisočletji rekel: »Človek je blato, ki ga je Kristus odrešil. Božja slava je človek, poln življenja.« To nam naš čas v obilju dokazuje. Le da zaradi meglenih oblakov, ki jih ustvarja umetni-izmišljeni-lažni virtualni svet medijev, ne vidimo resnice. Ko se nam končno zastor te goste smrdeče in lažnive megle razkadi, se nam zato, ker smo tudi sami in osebno na poti trpljenja, križa in smrti do vstajenja. Tudi bogati in izkoriščevalci ne morejo uiti veliki noči. Vsak je sam prva žrtev zla, ki ga povzroča drugim. Bolj bežimo pred škodo, ki jo delamo, bolj narašča. Šele ko nas naša ohola norost privede do brezna niča in smrti, nas Bog lahko v resnici doseže in nam pokaže pravo in svojo resnico o Življenju, ki ga noben napihnjeni moški (človek) ne more uničiti, čeprav si domišlja, da je gospodar življenja.
Kristus, hvala ti, da si zdržal takšnega človeka in premagal naše zlo-smrt-samouničenje, ljudožerstvo in vampirizem, sad globokega sovraštva do Tebe, sebe in bližnjih.
Odpusti nam, saj ne vemo, kaj delamo in kaj se gremo. Kakšno veselje mi daje zavest in gotovost, da si edino Ti stoodstoten in da ne zatajiš. Storiš vse, da bi oživil našo človeškost in nas ozdravil. Zaradi tebe je vsak nov dan dar in lep, tudi če se zdi, da na tem svetu zmaga laž, krivica in smrt. Stat crux dum volvitur orbis.

Ferdo Zagrebenski