Rane necelovite spolnosti

ljubrcinspostovanJean Vanier, ustanovitelj Barke (L’Arche) pravi, da je srečal zelo malo moških, ki ne bi trpeli zaradi ran, povezanih s spolnostjo in odnosom do avtoritete. Skoraj vsak moški v zahodni družbi naj bi trpel zaradi ranjene in necelovite spolnosti. Ta rana se pri nekaterih boleče kaže v nasilju (tudi spolnem) nad ženskami in sovraštvu do homoseksualcev. Sovraštvo do ženskosti jih žene v posiljevanje in nasilje. Sovraštvo do homoseksualcev in strah pred njimi prav tako izhajata iz ranjene in necelovite spolnosti. To sovraštvo v bistvu pomeni, da v moškem ni pravega stika med telesom in duhom. Ker v sebi ni našel prave moškosti, se srečuje tudi s problemi v odnosu do avtoritet.

K sreči ne padejo vsi moški v takšne skrajnosti. Kako to in kaj jim pomaga? Ena do stvari, ki moškim zelo pomaga je srečanje in podelitev življenjske izkušnje z moškim, ki ima resnično notranjo avtoriteto, ki je ne doživljajo več kot nekaj zunanjega in samovoljnega. Ko spoznajo duhovno avtoriteto, ki jo človek pridobi s sposobnostjo in odgovornostjo, počasi pomislijo, da bi to avtoriteto lahko našli tudi v sebi. V avtoriteti začnejo videti notranjo modrost in ne le zunanjo prisilo. Počasi so se tudi na osebni ravni sposobni odpovedati avtoritarnosti. Težave, ki so jih povzročali sebi in drugim se začnejo zmanjševati. Nehajo vsiljevati svojo voljo v družini in kolektivu, ne zahtevajo slepe pokorščine in pasivnosti. Ne bojijo se več avtoritet in tudi niso njihovi slepi častilci. Začnejo zaupati svoji svobodi, s tem pa tudi svoji resnični avtoriteti in avtoriteti drugih. Strah ni nič več njihov gospodar. Ne pritožujejo se zaradi podrejenosti, niti niso bolni od nadrejenosti. Do svojih žena upajo biti vse bolj zaupljivi, nežni in ljubeči, sinovom in hčeram pa pomagajo tako, da z njimi delijo svoje notranje življenje, misli, čustva, sanje in rane.