Matere in sinovi

Fantka postavi v svet njegova mati. Ona je v prvih nežnih mesecih življenja središče njegovega sveta. Neguje ga, doji, varuje, mu prepeva, mu govori, ga boža, mu bere in ga obdaja kot koklja piščance. Pogosto ga tudi imenuje: srček, ljubček, junaček ipd. Toda fantič ne more odrasti v moškega s takšnimi imeni (niti z imenom »sin moje žalosti, žalovanja, kesanja«). Nastopi čas, ko mora fant začeti iskati očetovo naklonjenost in pozornost. Želi se igrati z očetom, se z njim metati, biti z njim zunaj ali pri delu. Ko se oče zvečer vrne z dela, je to za dečka največji dogodek dneva. Za mater je to težko obdobje, saj jo oče začne nadomeščati kakor sonce fantovega vesolja. To izpuščanje iz rok je za Evo del žalovanja. Nič več ne bo ona središče sinovega sveta. Mora se umakniti. Le redke matere to zmorejo prostovoljno in hote. Še bolj redke to storijo dobro. Mnogo mater od sinov zahteva, da napolnijo čustveno praznino, ki jo je v njih pustil mož in sinov oče. Toda fantek ima vprašanje, ki potrebuje odgovor in ki ga ne more dobiti od matere. Ženskost nikdar ne more podeliti ali podariti moškosti. Mati te kliče ljubček, dragec, oče pa te kliče tiger. V katero smer, se vam zdi, bi šel rad deček? Seveda se bo še vedno obračal k svoji materi po tolažbo (h komu se obrne, ko si podrgne kožo s kolena?), toda k očetu se bo obrnil za pustolovščino, za priložnost, da lahko preizkusi svoje moči, predvsem pa za to, da dobi odgovor na svoje vprašanje.

Primer: Z družino se peljete domov z obiska. Fantje se pogovarjajo med seboj, kakšen avto bodo imeli, ko bodo veliki. Jaz bi Humvija ali težek motor, morda celo tank. Kaj meniš, očka? Jaz bi Humvija, na katerega je mogoče namestiti brzostrelko. Kaj pa ti praviš, mami, kakšen avto naj imam? Ali veste, kaj odgovori mati: “Varnega!”

Tako se odzove ženska in mati, ki je utelešenje Božje nežnosti. Toda če mati sinu ne dovoli, da bi postal nevaren, če ne dovoli, da ga oče odžene proč od nje, ga s tem kastrira. Pozam primer ločene matere, ki je bivšemu možu in otroku na vse pretega očitala, da ga je hotel peljati na lov. Od sodišča je poskušala dobiti prepoved približevanja samo zato, da ga oče ne bi učil orožja in nasilja. To je kastracija. “Moja mama mi ne bi dovolila, da se igram s tem,” mi odgovori mlad fantek. Če mama sina ne pusti v nič nasilnega in razburljivega, ga kastrira. Zato mora biti fantek rešen iz maminih rok s pomočjo dejavnega posega očeta ali drugega moškega.

Film A Perfect World zelo dobro prikaže takšen moški poseg. Deček brez očeta, ki ga ima mati trdno v svojih rokah, je ugrabljen s strani nekega pobeglega zapornika. Med njima se splete globoka vez.

Fanta spravi na streho vlaka in se tako vozita. Deček začne cveteti. Povabljen je v moški svet, ki vključuje nevarnost. Znotraj tega povabila je tudi potrditev: »Ti zmoreš in spadaš sem.« Pobegli zapornik otroku kupi hlače, a jih deček noče pred njim obleči. Otroka vpraša, če zato noče, da ne bi videl njegovega »detla« (lulčka). Mali odvrne, da ima slabotnega lulčka. Zapornik ga vpraša, kdo mu je to povedal. Otrok je tih in sramežljiv. Kastriran. Potem mu pove, da ima dovolj velikega za svoja leta. Otrok se nasmeje, kakor da je vzšlo sonce in da je premagal največjo oviro.

(Wild at Heart, Discovering the Secret of Man​​’s Soul, John Eldredge, Nashville 2001. Povzetek: Viljem Lovše.)