O odmikih za moške

Grizliji si skozi divjino utrejo pot, ki jo uporabljajo stoletja. Mladi medvedje se te poti naučijo tako, da polagajo svoje šape v korake starejših. Pot je dobro vidna. Stara in spoštovanja vredna pot skozi divjino in neudomačene kraje. Ko hodiš po njihovih stopinjah se v tebi prebudi globoko antično prvinsko hrepenenje. Hoditi po dolgo preizkušeni poti, ki so jo utrli močnejši od tebe in po njej že dolgo dolgo hodijo.

Kako postati moški in kaj to pomeni? Postajati moški je pot polna nevarnosti, ponaredkov in polomij. To je velika preizkušnja boj in pot v življenju vsakega moškega, ki jo mora prehoditi v času. Redki so, ki najdejo svojo pot skozi. Živimo v času, ko ni smeri in zelo malo očetov, ki bi nam lahko pokazali pot.

Kot možje obupno potrebujemo nekaj podobnega kakor grizliji na svoji poti. Ne potrebujemo še več pravil, še več načel in še več pravil. Potrebujemo gotovo pot, ki so jo pred nami stoletja hodili drugi možje. Prepričan sem, da to pot lahko najdemo.

Možje nimamo radi dolgočasnih učbenikov. Večinoma pa imamo zelo radi zemljevide. Zemljevid ti pokaže teren, ti pa se odločiš kako se ga boš lotil. Zemljevid je vodič, ne formula. Moškemu pušča svobodo.

Pove ti, kako priti tja, kamor greš.

Svet v katerem živimo je izgubil nekaj življenjsko pomembnega, nekaj bistvenega za razumevanje življenja in mesta moškega v njem. Čas  v katerem živimo je čas brez očeta. To v dvojnem smislu. Prvič, večina moških in fantov nima takšnega očeta, ki bi jih bil sposoben voditi skozi džungle moškega potovanja. Zato smo moški večinoma nedokončani in brez očeta, skratka dečki v moških telesih. Drugi pomen stavka »čas brez očeta« je še globlji. Naš pogled na svet se je spremenil. Nič več ne živimo z očetovim pogledom na svet (niti družba niti cerkev). Ta pogled je osredotočen na navzočnost ljubečega in močnega očeta, ki je globoko vključen v naše življenje, h kateremu se lahko vedno obrnemo za vodstvo in nasvet, tolažbo in zaloge, ki jih potrebujemo.

Ta položaj je zato priložnost za upanje. Življenje, ki ga kot moški poznamo, ni vse kar je. Obstaja še druga pot. Pot po kateri so stoletja pred nami hodili možje. Označena pot. Je tudi Oče, ki nam je to pot pripravljen pokazati in nam pomagati, da bomo po njej hodili.

Če skupino mož povabiš, da se pogovarjajo o svojih očetih, boš začutil to osrednje hrepenenje moškega srca. »Moj oče me je vedno vzel s seboj na polje.« »Moj oče me je naučil igrati hokej na ulici.« »Od njega sem se naučil prepleskati hišo.« Ne glede na podrobnosti, vedno ko moški govorijo o največjem daru, ki ga jim je dal oče – če jim je dal sploh kaj vrednega spomina – gre pri tem vedno za prenos moškosti.

To je bistveno, kajti bratje moji, življenje nas bo preizkusilo. Kakor ladja na morju boš preizkušen. Nevihte bodo razodele tvoje šibke moške točke. Kako drugače lahko opravičiš to kar čutiš, svoje strahove in ranljivosti za določene skušnjave? Zakaj se nisi mogel poročiti? Če si se poročil, pa ne veš zakaj nisi znal z njenimi čustvi? Zakaj nisi našel svojega življenjskega poslanstva? Zakaj so te finančne krize spravile v bes ali depresijo? Dobro veš o čem govorim.

Naša temeljna drža do življenja se zredči na to, da ostajamo pri tem, kar lahko obvladamo, vsega drugega pa se izogibamo. Zavzamemo se tam, kjer vemo, da se lahko ali da se moramo – pri delu -, tam pa kjer smo sigurni, da nam ne bo uspelo, pa se držimo nazaj (v globokih vodah stika s svojo ženo in svojimi otroci in v svoji duhovnosti).

Moško uvajanje je proces, potovanje, pustolovščina, zgodba, ki se sčasoma odvije in razvije. Lahko je zelo lepa in močna izkušnja blagoslova in obreda, ko slišimo besede. Takšni trenutki so lahko odločilni za naše življenje. Toda so le trenutki in ti, kakor dobro veste, hitro minejo in jih požre reka časa. Mi potrebujemo več kot trenutek ali dogodek. Potrebujemo proces, potovanje in epsko zgodbo številnih med seboj stkanih izkušenj, ki se postopoma gradijo druga na drugi. Potrebujemo uvajanje in voditelja. Korak na tej poti je tudi odmik za moške in skupine moških.