Peter se je počasi naučil pozornosti na Boga in njegovo delovanje.

SVETI PETER – MOŠKI, KI ME UČI MOŠKOSTI – 2

Prav to je molitev. Verjetno se med molitvijo tudi dolgočasim, sem raztresen in izgubljam čas.

Vse se mi odpre, ko pred Bogom ponižno priznam, da ne znam moliti. Znam brati napisane molitve in drdrati. Včasih sem celo za trenutek zbran in pozoren na Boga. Toda večinoma mi to ni dosegljivo. Dolgočasim se in sem čudno živčen, raztresen in doživljam odpor. Zavedam se, da je molitev pomembna, saj je Jezus v njej zajel ves svoj mir in neskončno moč. Po drugi strani pa se dobro zavedam tudi dejstva, da sam nimam ključa do molitve.

Molitev je Božji dar, ki ga moram sprejeti. Svetemu Duhu, ki moli v meni, moram dati prostor. Prvi korak pa je prav ta, da priznam, da sam nisem sposoben moliti (Rim 8, 26–27). Kadar mislim, da znam moliti, sem že zunaj resničnega duha molitve. Molitev je dar Duha, ki v nas moli z neizrekljivimi vzdihi.

„Gospod ne znam moliti. Hvala ti, ker me ti učiš moliti. Gospod odpri moje ustnice, da bom oznanjal tvojo hvalo.“ Jaz samo želim umiriti svoje telo, um in fantazijo, da bo Jezusova molitev lahko pritekala vame. S tem dam prostor Duhu, ki je živa voda moje molitve.

Svetopisemsko izročilo in cerkveni očetje potrjujejo, kako pomembno je, da svoj razum pripravim za molitev z branjem, premišljevanjem in zrenjem. Na tak način počasi vstopam v Kristusovo molitev v Duhu in resnici. Vedno znova se moram za molitev očiščevati današnjega zla in zamer in dopuščati, da se srce odpre Božjemu daru.