info@moskaduhovnost.si
Če mati svoje čustvene potrebe zadovoljuje zgolj pri svojim sinu, ne bo mogla prenesti, da se po naravni poti loči od nje. Vse njegove poskuse osamosvajanja bo poskušala preprečiti. Strašila ga bo in karala. V nekaterih primerih mati to naredi prav grobo. Janezova je bila bolj prefinjena. Mali deček je takoj razumel materino sporočilo, da ni prav nič navdušena, da gre ven. Del materinske vloge je ta, da spodbuja otrokovo zdravo ločitev, in mu preprečuje, da bi se lepil nanjo. Pri tem mora mati upoštevati tudi pomembno vlogo, ki jo ima za sina povezanost z očetom. Prav oče je tisti, ki mu bo pomagal, da bo sposoben oditi v svet. Nezdravo navezana mati svojemu otroku tega ni sposobna omogočiti. Ne glede na to, kaj zavestno misli, podzavestno vedno hoče, da je njen mali deček doma in da skrbi zanjo.
Zdravo otroštvo vkljčuje naraven in dolg proces osamosvajanja v katerem se sin poveže z drugimi in je vse manj povezan z materjo. Mati, ki dopusti, da sin svoje potrebe podvrže njenim, s tem sinu pripravlja težavno življenje. Starša morata biti vedno pozorna na bližino z otrokom: kar je dobra bližina pri petih letih, je lahko pri desetih že zelo škodljiva. Običajno fantki sami od sebe živijo ritem osamosvajanja in ločevanja, še posebej če upoštevajo svoje, ne pa materinih potreb.
Pri tem je oče zelo pomemben. On je za sina »most« iz zgodnje navezanosti na mamo v moškost. Pri fantovskem odrašnaju je mati glavna le v prvih petih letih, od petega do dvanajstega leta je pomembnejši oče, kasneje pa razni mentorji in učitelji. Pri od matere omreženih sinovih gre vedno tudi za težavo odsotnega ali oddaljenega očeta. Običajno gre takole: oče hoče pobegniti pred svojo ženo in za žrtveno jagnje uporabi sina: vzemi njega in pusti mene. Običajno se to zgodi nezavedno, vendar ni nič manj resnično, boleče in uničujoče.
Oče in mati morata imeti takšno povezanost, da omogoča sinu pravo razdaljo od matere, ter počasi mlademu fantu omogoči, da sledi hrepenenjem svojega srca in odide v svet. Za fante je to vznemirljiv in vesel izziv, ki postane velika priložnost.
V Janezovem primeru, do tega ni prišlo. Ostal je ujet s svojo materjo. Ana ga je razburkala, vendar ni doživljal veselja. V globinah svojega srca je bil nesrečen in si je želel svobode. Vendar mu je bilo lažje, če stvari ostanjo nespremenjene. Krivda je zadušila željo. Cena svobode – razočarati svojo mamo – je bila zanj prevelika.
V nadaljevanki Sopranos, je glavni gangster Toni uničujoče omrežen s strani svoje mame. Ona ga nadzoruje in obvlada. Kadar koli jo sreča, se počuti krivega in nesposobnega, pomanjšanega in izničenega. Postane zagrenjen in besen. Svoja čustva izraža z nasilnimi dejanji do drugih ljudi, nikdar do matere. Čeprav je prispodoba pretirana, vendar dobro pokaže, kako lahko od matere omrežen moški uničujoče za druge ljudi izraža svoje občutke krivde in nesposobnosti.
(Prosto povzeto po knjigi Ko je on poročen z materjo.)