Najtežja stvar na vsem svetu je moškemu vrniti srce.

Nekega dne se sin vrne iz šole ves tih. Običajno je vedno razlagal, kako in kaj se je dogajalo. »Kaj je narobe, tiger?« vprašam. Ni odgovoril in ni me pogledal v oči. »Kaj se je zgodilo?« vztrajam. Ni hotel govoriti o tem. Končno je prišlo na dan, da se je nad njim izživljal starejši dijak. Pred vsemi ga je osramotil. Sin je to v solzah pripovedoval. Poglej me v oči, mu odvrnem. Omahujoče me je pogledal. Na obrazu je bil zapisan sram. Zelo dobro poslušaj, kar ti bom povedal. Ko te bo starejši naslednjič porinil na tla, hočem, da vstaneš in ga z vso močjo, kar je premoreš, udariš nazaj. Sin me olajšano pogleda in se nasmeje.

Dobri Bog – zakaj sem mu dal takšen nasvet? In zakaj ga je bil vesel? Zakaj je nekaterim med vami ta nasvet všeč, drugim pa odbijajoč?

Vem, da je Jezus rekel, naj nastavimo še drugo stran. Toda njegove besede smo v resnici zlorabili. Fanta ne moreš učiti, naj uporablja svojo moč tako, da ga slečeš te moči. Jezus je bil sposoben udariti nazaj. Verjemite mi. Toda odločil se je, da ne bo udaril. Mi pa predlagamo, naj pred sošolci ponižan in osramočen fant, ki mu je bila slečena vsa moč in dostojanstvo, stoji mirno in prenaša zato, ker ga Jezus hoče tam? Na tak način ga boste za vse življenje kastrirali. Od tega trenutka dalje bo pasiven in bojazljiv. Odrasel bo, ne da bi vedel, kako se postaviti zase, ne da bi vedel, da je resnično moški. Seveda bo prijazen, uglajen in lepega vedenja. Morda se zdi moralno nastaviti drugo lice, a je zgolj slabotnost. Ne moreš nastaviti lica, ki ga nimaš. Naše cerkve so polne takšnih mož.

V tistem trenutku je bila sinova duša na tehtnici. Potem se je ogenj vrnil v njegove oči in sram je izginil. Pri mnogih moških pa je duša še vedno na tehtnici, ker jih ni nikdar nihče povabil, naj bodo nevarni, naj spoznajo svojo lastno moč, naj odkrijejo, da imajo, kar je potrebno imeti. “Čutim, da je v meni nevihtni ocean. Nenehno si prizadevam, da bi bile njegove vode mirne in krotke”. “Rad bi bil nevaren. Ali je mogoče? Čutim, kot da moram prositi za dovoljenje. Zakaj naj bi mladi moški prosil dovoljenje, da je lahko moški? Zato, ker se napad nadaljuje še dolgo potem, ko je bila rana že zadana. Ne želim dati napačnega vtisa: moški ni ranjen le enkrat, ampak neštetokrat skozi vse svoje življenje. Skoraj vsak udarec konča tako, da pade v isti prostor: proti njegovi moči. Življenje mu počasi jemlje vretence za vretencem, dokler na koncu nima več hrbtenice.

(Wild at Heart, Discovering the Secret of Man​​’s Soul, John Eldredge, Nashville 2001. Povzetek: Viljem Lovše.)