Arhiv oznak: grešnost

Moč Njegovega usmiljenja

5. nedelja med letom, 7.2.2016, Lk 5,1-11

hojstijaVsa tri berila povezuje ista izkušnja: doživljanje lastne nevrednosti pred Bogom, hkrati pa globoko izkustvo hvaležnosti za srečanje z njegovim usmiljenjem. Prerok Izaija gleda Gospoda in drgeta. Potem ko sva videla Gospoda slave in njegovo svetost, ne moreva več živeti naprej na enak način, kakor sva živela prej. Ne moreva še naprej delati krivic in ohranjati srca nečistega ter lažnivega. Ker si ne moreva predstavljati, da bi bilo v vsakdanjem življenju res mogoče živeti čisto in iz ljubezni, sva prepričana, da Gospoda ni mogoče videti. Gospod ne more sobivati z našo krivičnostjo, ampak išče tvoje in moje srce. Poskuša se nama razodeti. Videti Gospoda torej pomeni videti tudi svojo krivičnost in grešnost v trenutku, ko jo njegova božja ljubezen sežge. Pred njim doživljava, da je njegova ljubezen zastonjska in brezpogojna. Pred sočlovekom pa se morava vedno spominjati svoje krivičnosti in grešnosti, da ne bi spet zanikala moči njegovega usmiljenja, ki velja zame in za vse.

Apostol Pavel doživlja isto izkušnjo, ko se počuti najmanjšega med apostoli in nevreden, da bi se imenoval apostol. Ne more pozabiti, da je preganjal Božjo Cerkev. Spomin na njegov greh še bolj poudari zastonjskost in moč milosti, ki ga je dosegla, in dobro ve, da je ne more pripisovati sebi. Enako velja za svetega Petra, ki spričo čudežnega ulova rib odvrne Jezusu: »Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek.« V evangelijih Petra do konca življenja ni več strah spominjanja lastnih grehov in slabosti. Vsem se predstavi kot grešnik, da bi tako poudaril zastonjskost Božjega daru.

Prav zastonjskost Božjega daru omogoča, da lahko ti in jaz dobiva novo zavest o sebi, ki naju žene v poslanstvo, da sredi bratov in sester v Božjem imenu pričujeva o njegovi ljubezni.

Pri Izaiju vidiva, da poslanstvo pred ljudmi ni nič kaj častivredno, ker ljudje ne verjamejo njegovi besedi. Njegovo poslanstvo pa je zelo dragoceno v Božjih očeh – zaradi poslušnosti in zaupnosti, s katero živi svoj odnos do Boga. Prav to bo na koncu prepričalo tudi ljudi, da bodo poslušni Bogu. Enako velja za Pavla. Zanj oznanjevanje evangelija ni pravica, ampak dolžnost. Ne glede na ceno. Moč za ves ta napor dobiva iz zastonjskosti Božje ljubezni, katere dinamiko živi z vsem svojim bitjem. Enako velja za Petra. Šele potem, ko prepozna svojo nevrednost, je poklican, da bo ribič ljudi. Potreboval bo leta hoje za Kristusom, da bo sprejel vse posledice tega klica. Leta in leta bo moral doživljati svoje slabosti in velikodušnost, spoznavati Jezusovo skrivnost in bratstvo s součenci. Doživel bo, da bo srečanje z Jezusom njegovo življenje popolnoma obrnilo na glavo. Bog ga ima za vrednega, da se mu pokaže in ga pošlje k svojim bratom in sestram. V njegovi pustolovščini je vpisana tudi tvoja in moja pustolovščina. Mogoča je zate in zame. Bog se namreč vsakemu razodene zato, da bi lahko vsi okušali sadove zastonjskosti in bratstva.

Izročilo je izkušnjo Izaijevega gorečega oglja vedno povezovalo s skrivnostjo svete maše. Ko ti in jaz prejmeva Gospodovo telo, naju očisti. Ali ne velja enaka podoba tudi za ljubezen? Ljubezen gori in sežge vse tisto, kar jo ovira in onemogoča. Če ljubezen ne ožge, potem je mlačna in bleda, bolj sanjaška kakor pa živeta, bolj utvara kot stvarnost. Če naju evharistija ne ožge, pomeni, da nisva nikogar srečala, nikogar začutila in nikomur odgovorila na ljubezen. Vse naše poslanstvo in pričevanje med brati je zgolj izraz te ljubezni. Če je nimava, kakšno moč torej živiva?

p. Vili Lovše

Postne duhovne vaje v vsakdanjem življenju: Tudi jaz te ne obsojam!

za obvestilnikSredi današnjega potrošniškega ritma, sužnjelastniških in grobih odnosov doživljamo, da smo tarče kamenjanja s strani svojega srca in drugih. Po medijih je kamenjanje bližnjih na dnevnem redu. Ko kamenjamo druge, smo tudi sami kamenjani in srčno veselje umre, se zaduši. On pa stoji sredi med nami in sklonjen piše po tleh. Nikogar ne obsodi. Vabi nas, da se ozremo v svojo resnico skozi njegove oči. To nas bo ozdravilo. Tudi zate in zame velja spodbuda in veselje: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in zajemaj iz mojega usmiljenja do sebe in do vseh. Vsi dobrodošli.

Način dela:

  • pred sveto mašo ob 18 uri bo možnost uvajanja v različne načine molitve. Udeležba prostovoljna.
  • Skupno srečanje se začne s sveto mašo ob 19 h. Homilija je usmerjena na vsebino duhovnih vaj prihodnjega tedna.
  • Po maši je srečanje udeležencev po malih skupinah v katerih si na kratko povedo svojo izkušnjo preteklega tedna. Sledijo še kratka navodila in nasveti.
  • Vsak udeleženec vsako sredo po e-pošti dobi  gradivo za osebno dnevno molitev. Tisti, ki nima e-pošte bo dobil fotokopije.
  • Vsak, ki želi, se lahko vsakih štirinajst dni (ali po dogovoru) sreča tudi v osebnem pogovoru z molitvenim spremljevalcem. Pogovor teče o doživljanju in poteku osebne molitve. Je zaupen. Spremljevalec ima sam izkušnjo molitve in tudi spremljanja. Običajno po nekaj tednih duhovnih vaj pri udeležencih nastopi določena kriza (ki je dobro znamenje), odpor in skušnjava po prenehanju. Nekateri odnehajo, drugim pa se po pogovoru s spremljevalcem in v mali skupini vrne moč in veselo nadaljujejo. Včasih že eno srečanje s spremljevalcem lahko bistveno pomaga k preobratu v osebni molitvi in k novemu koraku v duhovni zrelosti. Sv. Ignacij je vedno poudarjal, da tam kjer je več odporov in skušnjav, Bog daje večjo milost. Zato je duhovni boj nekaj običajnega in dobrodošlega.

Datum: vsako sredo od 19 h (maša) do 20.30 h.
Začnemo na pepelnico 10. 2. in končamo v sredo po veliki noči 30.3. 2016!

Vodi: p. Viljem Lovše DJ s sodelavci

Prijavite se na prvem ali drugem srečanju. Tisti, ki bi želeli prejemati samo tedensko gradivo se prijavite na e-pošto: ignacijevdom@gmail.com.