Arhiv oznak: občestvo

Življenje je Trojica – občestvo

Sveta trojica, Mt 28, 16-20

Ob družinskih, krajevnih in celo mednarodnih krizah pogosto slišimo krilatico, da je potrebno držati skupaj. In res smo lahko večkrat začudeni in celo ponosni, kako se lahko ljudje odrečemo svojim razlikam in skupaj borimo za obče dobro. Sodelovanje dolgoročno večkrat omogoči padanje meja, še posebej namišljenih, škodljivih in nepotrebnih. Včasih pa žal stara nasprotja, sovraštva, zamere in predsodki po krizi znova dobijo nazaj vso svojo moč. Nekaj podobnega se je v Sloveniji zgodilo po osamosvojitvi.

Na praznik sv. Trojice proslavljamo dejstvo, da Oče, Sin in Sveti Duh vedno držijo skupaj v naše dobro, ne glede na krize in letne čase. Ljubijo in rešujejo nas. To kar smatramo za najboljšo lastnost svoje družine, mesta ali naroda, določa kdo je naš krščanski Bog in kaj vidijo, kako sodijo in na kakšen način se vedejo do sveta.

Slavna ikona svete Trojice prikazuje tri osebe za mizo za katero so štirje prostori. V odprtini v nogi mize naj bi bilo po mnenju nekaterih nameščeno ogledalo, da je vsak gledalec ikone lahko dojel, da je četrto mesto za mizo na ikoni njegovo. Vsak od nas je povabljen, da se trem osebam pridruži. Seveda tudi to globoko teologijo lahko napačno razumemo.

Nismo le osebno povabljeni, da se pridružimo življenju Boga, da z Njim sodelujemo pri ljubezni in reševanju sveta. Četrti prostor na ikoni je rezerviran za celotno človeštvo.

Praktično je nemogoče izpovedovati vero v sveto Trojico in hkrati početi stvari, ki človeško družino razbijajo, ločujejo in uničujejo. Škandalozno je izpovedovati vero v Očeta, Sina in Svetega Duha, hkrati pa biti rasist, seksist, sovražnik beguncev in vseh, ki vsak dan umrejo od lakote. Ne moremo izpovedovati vere v Sveto Trojico in hkrati živeti samo za to, da bomo bogatejši in bolj varni, medtem ko ostali del človeštva postaja vedno bolj reven in nima nujnega za osnovno človekovo dostojanstvo. Gandi je nekoč dejal: »Radi imam novo zavezo in krščanske zamisli o Bogu. Jutri bi se dal krstiti, če bi videl kakšnega kristjana, ki to kar oznanja, tudi zares živi.«

Nedelja svete Trojice ni namenjena teološki matematiki in filozofiranju o tem kako so lahko trije eno. Namen praznika je, da pri evharistiji dobimo moč, da držimo skupaj s človečnostjo vsakega človeka, da postajamo tudi mi kruh in dar za druge. Namen praznika je, da vsi Božji sinovi in hčere (to je vsak človek) dobijo priložnost, da bi slišali dobro novico o dejstvu kako nas Bog brezpogojno ljubi kot Oče, Sin in Sveti Duh. Tisto, kar rečemo in delamo, naj bi vsem ljudem pomagalo, da bi dobili svoj prostor za mizo Svete Trojice, da bi vsi postali člani Božje družine. Večina ljudi bo spoznala odrešujočo Božjo ljubezen samo preko opazovanja in presojanja našega delovanja, razmišljanja in načina odnosov.

Ni slučajno, da v katoliškem izročilu, sveto Trojico običajno prikličemo vedno, ko se pokrižamo. Spomni nas, da ne moremo živeti zgolj zase in svoj poln trebuh. Vsakič ko izpovemo Trojico se znova zavežemo umiranju svoji sebičnosti, da bo Božja odrešujoča ljubezen tudi po nas lahko dosegla vsakega človeka tega sveta. Poleg izpovedovanja vere v Sveto Trojico in enega Boga z usti, prosimo Duha, da nas drži skupaj in nauči živeti kot občestvo: jaz v tebi, ti v meni, jaz zate, ti zame, vsak za vsakogar, ne zase. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Po ženah gre Cerkev naprej

19.11.2017: 33. Nedelja med letom: Mt 25,14-15.19-20

Sveto pismo je vezano na čas. Kristjani to cenimo. Sveto pismo je potrebno brati znotraj konteksta in ga skrbno razlagati. Kakšna feministična organizacija današnjega prvega berila verjetno ne bi izbrala za uvodno besedilo svoje konvencije. Mi pa bi delali narobe, če bi odlomek poslušali zgolj s pojmi našega današnjega sveta in dojemanja.

Knjiga pregovorov je destilat rekov in naukov, ki so nastajali skozi stoletja, najverjetneje s strani rabijev in pismoukov. Njihov svet je zelo drugačen od našega. To je jasno vidno iz nalog »vrle žene«. Hvale je vredna zato, ker dela z volno, v vinogradu in na zemlji. Takšno besedilo dobi pravi smisel zgolj v kontekstu kmečke kulture.

Vse do nedavnega so ženske v Palestnini smatrali za lastnino njihovih mož. Lahko so jih kupovali, prodajali, se od njih ločevali ali ubili brez naloga sodišča (to se še vedno dogaja v nekaterih arabskih državah). Ženske niso imele uradno priznanih človekovih pravic. Naučene so bile služiti in molčati.

Posledično je bilo besedilo iz knjige pregovorov za takratne čase osvobajajoče za ženske. Ne le da brani žensko pravico do dela, ampak jo tudi hvali. Hvali jo zaradi njene ustvarjalnosti, modrosti, dobrote, moči, občutka za pravičnost, velikodušnosti, veselja in vere. Takšen seznam vrlin je dober v vseh časih in vreden, da si ga želimo.

Danes s pomočjo nenehnega razodevanja Svetega Duha vemo, da so iste stvari, ki jih knjiga pregovorov hvali pri vrli ženi vredne hvale tudi pri vrlem moškem.

Morda je imel Jezus ob današnji zgodbi o telentih v mislih prav ženske. Danes v pogovorih o tem koga bi morali v cerkvi posvetiti v duhovnika pogosto izgubimo iz spomina dejstvo, da so ženske vedno in tudi danes na močne in dolgoročne načine »vodile« cerkev. Od izrednih sposobnosti redovnic in neposvečenih žena pri vzgoji, skrbi za zdravje, misijonih in teoloških institucijah do žena in mater, ki dnevno pričujejo o zvestobi in dobrotljivosti Boga. Vse to na neštete načine razkriva moč prilike o talentih. Resnica je, da cerkev ne bi mogla preživeti brez vodstva, prizadevanja in vere neštetih žensk. Brez njih ne bi mogli nadaljevati skoraj nobenega naših poslanstev.

S povedanim pa ne moremo zmanjševati bolečin in ran, ki so jih nekatere žene doživele po rokah cerkve. Veliko žena čuti, da se njihovega posebnega prispevka k življenju cerkve niti zares ne zavedamo, niti ga ne znamo zares ceniti. Celo žene same ga ne znajo.

Prosimo, da bi nas Duh vodil pri upoštevanju talentov vsake kristjane in kristjana znotraj vstalega Kristusovega telesa, ki je Cerkev. Duh gradi v nas in med nami Božje kraljestvo in odpira oči za vzajemno sprejemanje, spoštovanje in hvaležnost za darove, ne glede na spol. Vsak je dragocen in enkraten znotraj Kristusovega telesa.

Duhovne vaje s postenjem: Z JEZUSOM V PUŠČAVO_september 2016

IMG_20160701_153558Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč,  s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom. Tudi Jezus se je na začetku svojega javnega delovanja postil in boril v puščavi. S tem se je pripravil na sprejem svojega poslanstva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

IMG_20160627_162426[1]»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

IMG_20160627_155718[1]»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«

Duhovne vaje s postenjem: Z Jezusom v puščavo

IMG_20160701_151445[1]Kristus  je zmagovalec s postom. Tudi kristjani lahko ob postu z Njim premagamo svoje notranje sovražnike. Post nam omogoča moliti tudi s telesom, je klic telesa k Bogu. Post okrepi molitev. Še posebej prošnjo. Kadar hočemo moliti za poseben namen, za potrebe nekoga, je še posebej pomembno in priporočljivo vključiti post. Tedaj molitev ni le razumska, ne ostane le pri nekaj mislih ali besedah, ampak vključuje celotno življenje. Post simbolizira podaritev samega sebe Bogu, izpraznitev samega sebe in izročitev. S postenjem vernik prizna, da se ne more braniti le s svojimi močmi in da je popolnoma odvisen od Boga: to je izkušnja duhovnega uboštva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«