Arhiv oznak: post

10 dnevni duhovni odmik s postenjem Z JEZUSOM V PUŠČAVO

Nazarje 29.3. do 7. 4. – PRIJAVA

Pomladansko 10 dnevno postenje bo imelo poudarek v pripravi na Veliko noč.  Prečiščevanje bo zajelo celotnega človeka; naše telo, dušo in duha. Razstrupiti se, obnoviti in okrepiti v času, ko to počne vsa narava je tudi korak k edinosti z vsem kar biva in slavi Gospoda.

Postenje traja 10 dni ob vodi, sadnih in zelenjavnih sokovih ter čajih in juhah.  Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo, zato ima veliko dobrodejnih učinkov.

Gospod nas je tako čudovito ustvaril, da njegov Duh vodi delovanje in obnavljanje našega telesa. Duhovne vaje s postenjem nas odprejo naši globoki resnici, ki je vir nepremagljivega veselja in poguma za življenje: On je naše prebivališče, mi pa njegovo. Prostor srečanja smo in ljubezni, ki nas za vedno oživlja, poživlja in podarja.

Post spodbuja notranje razpoloženje za poslušanje Kristusa in prehranjevanje z njegovo besedo odrešenja. S postom in molitvijo mu dovolimo, da pride potešit najglobljo lakoto, ki jo doživljamo v notranjosti: lakoto in žejo po Bogu. Cilj posta je torej jesti resnično jed, ki je izpolnjevanje Očetove volje.

HTTPS://VSEDOBRO.WORDPRESS.COM/2018/06/23/ZAKAJ-SE-POSTITI/

Fotogalerija postenja – Nazarje 2018

Odmevi udeležencev postenja Nazarje 2018

Res idealen kraj za molitev in post so Nazarje. 19 se nas je zbralo. Vreme nam je bilo naklonjeno. Mrzlo. Sneženo. Oblačno in nekaj sončka za zavedanje dragocenosti Luči, ki sveti v vsakem izmed nas.

“Za ta duhovni odmik sem se odločila, ker se že nekaj let nazaj zaustila religijo in ob tem tudi izgubila vero. Ko sem jo začela pogrešati je prišlo vabilo za ta odmik s postenjem. Sedaj sem vero spet našla in jo razumem na nekem čisto novem nivoju. Če se odpoveš pametnemu telefonu in online odvisnosti je učinek postenja in molitve še večji. Najbolj mi ostaja to, da “ne živim iz sebe, ampak iz Kristusa”. Voditelja sta iskrena, zabavna, govorita iz lastnih izkušenj (tudi slabih). Pomagala sta mi znova odkriti pravo bistvo vere. Želim si še več gibanja (sedaj ga je 3 ure in pol). Odmik s postenjem bom priporičila prijateljem, ki iščejo pot nazaj k veri in v duhovnost.”

SONY DSC

“Močneje sem zaznala lastno telo in doživljala svojo ali mojo duhovno notranjost. Bog nas brezpogojno ljubi. Čas je, da se imamo radi. Prej je bil Bog zame kot policaj. “Če boš kaj naredila drugače ali grešila boš lizala kače v peklu”. To sem poslušala celo mladost. Tukaj pa spoznam, da je Bog na moji strani in me ne obsoja. Zelo bom priporočala in še pridem”

“Biseri: občutek sprejetosti, svobode, savna, iskrenost, vzajemna podpora in skupna priprava hrane, iskrenost voditeljev in vseh nas, zavedanje Božjega stvarstva in občestva z vsem, krasna kombinacija molitve s telesom, razpoložljivost, humor, vzajemna pomoč, vse delati v dialogu z Jezusom, lahko mu zaupam in izročam, ker sem brezpogojno ljubljena. Učila se bom jesti živo hrano in skrbeti za telo, tempelj Sv. Duha. Krasne in zelo nestandardne duhovne vaje. Tako pogumno naprej. Še pridem.”

“Biseri: maša v navzočnosti mojih dragih pokojnih in svetnikov, kakor prvi kristjani; pomladno prebujanje medveda iz zimskega spanja, molitev s telesom želim dnevno nadaljevati vsaj pol ure – odlično; vaja v potrpežljivosti; zelo blagodenjna in rodovitna tišina; iz monologa v dialog – srce je dom dialoga, ki slači ego; podelitev izkušenj in obogatitev; urnik je super; še pridem.”

“Biseri: vsakokratna sv. maša z vso toplino, bližino, sodelovanjem vseh, iskrivi in provokativni nagovori, ki kljub direktnosti nikdar ne zaidejo v vulgarnost in seveda tudi petje, ki ga gor drži Karmen. Močno sem vama hvaležen. Zelo dobro, Božje poslanstvo. Duh zelo počasi zbuja nove prihajajoče, stari se pa tako vedno vračamo, mar ne! Bog nas premika tako po milimetrih, mi bi pa radi hitreje. Zato se bom še udeležil postenja. Molitev s telesom mi je pokazala, da sem svoj stari, pouščajoči tempelj Svetega Duha hudo zanemarjal in to že desetletja. Po vsakem postenju dlje skrbim za svoje telo. Skupne hvalnice me umirjajo in utišajo. Šele na jesen življenja sem odkril, da tudi kuhinja ni tak bav bav, da bi se ji moral vedno ogniti kot doslej doma. Začutil sem, kako je žena vse doslej skrbela zame. Večkrat ji bom pokazal hvaležnost za to, včasih pa bom tudi kaj skuhal, kakor v mladosti. Prijetno prijateljevanje v Gospodu. V osebni molitvi nisem poskušal vsega sam, ampak sem pustil Jezusu, da me ima rad. Sv. maša je bila res vsakokraten vrhunec dneva in spoved višek duhovnih vaj, dasi me tokrat ni spravila v jok. Za moje telesno stanje je bila hoja malo prehitra, čeprav sem jo zmogel brez zapletov. Ker mi pojema sapa, rajših hodim sam, saj se ne morem pogovarjati. Večerna molitev s svojo stalnostjo umirja moje srce in dan izroča Bogu. Nagovori voditelja so pošteni do konca. S tem me tako prepriča v “svojega” Jezusa, da bi mu bil pripravljen verjeti morda celo kakšno herezijo. Glede navad prehranjevanja me predavanje šokira. Učil se bom jesti več presne in žive hrane.”

“Za odmik s postenjem sem izvedela na Radiu Ognjišče med vožnjo z avtom. Iz tujcev smo postali skupnost. Vsi se zavedamo čigavi smo. Bratje in sestre. Vsakomur bi privoščila takšno mašo. Hvala Karmen za vsak praktična navodila glede hrane.”

“Najbolj dragocen je duh, ki sem ga dobila od vas. Karmen hvala za materinsko ljubezen. Viliju za očetovsko spodbujanje, da se odpiramo Bogu. Zna peljat s svojo neposrednostjo. To zelo cenim. Zahvaljujem se vam za iskreno podelitev vsem, za globino (Ksenji) in za ljubezen do slovenščine (Janezu).”

“Hvala za spodbudo in odličen program. Iz skupine bi si upala vsakega sprejeti v svoj dom. Hvala za pozornost. Ne boj se tega, kar boš trpel. Bog ve, kaj dela z menoj. Jezus se ne da posedovati. Magdaleno je napotil k bratom. Njegove besede “Ne dotikaj se me!” razumem kot darilo.”

“Zelo dobro. Veliko stvari je Bog razrešil. Dragoceno mi je obhajilo pod obema podobama in z eno veliko hostijo. Nova spoznanja o sebi. Hvala vam vsem!”

“Še pridem. Biser sta mi maša in obhajilo. Lepo mi je bilo.”

“Spet sem vzpostavila povezavo z Bogom. Zaradi njega sem lahko bolj prizanesljiva do sebe in drugih. Pri maši se mi je odprlo in razrešilo veliko vozlov. Jezus je bil med nami. Najpomembnejši je oseben odnos z Njim. Hrane mi ni treba uporabljati kot mašilo. Všeč mi je v Nazarjah.”

“Uresničili sta se mi dve prošnji: večja notranja svoboda in globlji odnos z Njim. Upanje, veselje, pričakovanje, pogum. Nisem nikogar obsojala. Jedro je maša. Sprehodi so bili naporni. Pomagalo ji je raztegovanje mišic. Jutranja molitev s telesom je zelo nežna in lepa. Pleši in poj, če te napadajo črne misli. Dnevni red odličen. Skupna priprava sokov nas zelo poveže. Spoznavam sebe in vas. Vidim kje mi kaj ven seka. Vadila sem se v zahvaljevanju. Smo občestvo. Dragocena se mi zdi šola učenja poslušanja. Dovolj časa je bilo za osebni dialog z Bogom. Cilj mojega življenja je prijateljstvo z Bogom, ki ga lahko živim le v odnosu z brati in sestrami. Po njih me vabi v Ljubezen, da jo sprejemam in podarjam naprej. Hvala vam in voditeljema: odprta, neposredna, dostopna. Tudi klarise so molile za nas. Lep kraj.”

“Prišla sem drugič. Pisano mi je na kožo. Več tišine mi je pomagalo k zbranosti. Vsako leto si podarim to darilo odmika s postenjem. Edina priložnost, da se srečam s kristjani. Glavno spoznanje: od koga naj se učim ljubezni? Od psa. Ne od Njega, ki je iz križa vstal in zajel tudi mene. Njego Duh, ki je premagal smrt je tudi v meni.”

“Način maše in spovedi, odlično. Še bom prišla. Iskrenost in humor.”

“Sladkor in umetne sokove bom odstranila iz družinskega jedilnika. Še pridem.”

“Bog me ima za sina, tudi ko se počutim daleč in nič. Vabi me v dialog, ne monolog. Hvala za pogovore in spoved. Hvala z vse nasvete. Motil me je mobitel in stiki s službo. Na naslednjem postu, ga bom izročil voditelju.”

“Ful je blo super. Super in ne dizel. Če ga omeniš, ga takoj podražijo za 3 cente. Vidva znata povedat, da me ima Bog rad, da ni policaj. Pošteno. Vi ste bili dobronamerni. Maša nas je zdravila in povezovala. Moje napake me razjezijo pri drugem. Pri telovadbi sem manj trpel, kot lani. Karmen pohvalim, ker je predavala z avtoriteto. S prehrano se dodatno uničujemo. Ne bom postal član kluba sovražnikov kruha. Božji Duh deluje.”

“Maša mi je dajala moč, da sem zdržal. Rad bi male korake spremembe pri prehrani. Najbolj pa notranjega dialoga z Bogom. Nujno potrebujem takšen odmik. Vsaj enkrat na leto. Se vidimo.”

Več o postenju

POST IN ČIŠČENJE ČREVESJA RAZSTRUPLJA TELO

Zimski duhovni odmik s postenjem

Vodita  ga p. dr. Viljem Lovše in  ga. Karmen Kristan.

Dobrodošli v zimsko zgodbo okušanja novih spoznanj o sebi, drugih in Drugem.  Postenje bo trajalo 6 dni ob vodi, sadnih in zelenjavnih sokovih ter čajih in juhah. Odmik bo v času šolskih počitnic in to med tednom, kar je še posebej dobrodošlo za učitelje in duhovnike. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo, zato ima veliko dobrodejnih učinkov.  Postenje bo krajše kot običajno, da se opogumijo vsi tisti, ki se bojijo podati v daljšo izkušnjo. 

Nazarje, 24. februar do 1. marec 2019.

PRIJAVA: https://goo.gl/forms/sX7r1kroDPxr0dDd2
Informacije: jn159.wordpress.comkarmen.kristan@gmail.com ali po tel.: 041 955 219. 

Post ne dosega le naše potrebe po zauživanju, ampak gradi tudi našo sposobnost nadzora nad samim seboj. Uči nas, kako reči »ne«.

Postenje ni dietno prehranjevanje. Ne postimo se zato, da bi postali modeli. Tudi v svoji hiši ne ustvarjamo preprostosti zato, da bi bili na naslovnici revije npr.»Čudovita hiša.« Skozi post se začenjamo učiti, kako živeti brez vsega, razen z Bogom. Jezus je zelo jasno povedal, da se ne postimo zato, da bi se razkazovali in postavljali pred ljudmi:»Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil« (Mt 6,17-18).

Post je dejanje skritega upora. Upiramo se prepričanju, da moramo, če hočemo biti zadovoljni in srečni, nenehno nekaj trošiti in uživati. Spodbija lažno prepričanje, da je smisel življenja v tem, da zadovoljiš samega sebe.

VEČ O DUHOVNIH ODMIKIH S POSTENJEM

Duhovni odmik s postenjem

Možje, to je pravi izziv za dedce! Kakšno neverjetno moč lahko odkrijemo v sebi. Ali je v nas še kaj pustolovstva in sposobnosti tveganja tudi na notranji poti, ki je pomembnejša od zgolj zunanjih okvirov. Vržem vam rokavico. Dvoboj seveda ne bo z menoj, ampak z Bogom. Vsi veliki možje v zgodovini so se borili z Bogom (Abraham, Izak, Jakob….).

 

Možakar, ki ne zna brzdati svojega telesa je suženj in ujetnik, nesrečnež in uničevalec okolja. Od začetkov človeštva so se veliki možje postili, da so lahko v dobro vseh uresničili tisto, kar je bilo res potrebno in koristno. Ko so pred industrializacijo starejši modri možje mlade fante – najstnike – uvajali v moškost, sta bila del tega procesa vedno tudi post in preizkušnja. Trden moški postanem le preko preizkušnje svojih bojevniških, pustolovskih in reševalnih ustvarjalnih moči. Post, notranji boj in zunanje preizkušnje iz slabiča oblikujejo trdnega moža, ki vsem prinaša mir in gotovost. Ni več samo bojevnik, ampak postane kralj, ljubimec in duhovnik. Duhovnik je namreč tisti, ki svoje življenje sprejema od Boga kot dar in si ga upa deliti vsem, ker ga mu ne more zmanjkati. Njegovo nasprotje je potrošnik pri katerem se vse ustavi pri njegovem lastnem trebuhu in smrti. Ni v službi velikega cilja, ki nam vsem daje smisel. Ta smisel nas najdeva med postom in osvobaja naše ujetosti in zadušenosti. Od njega mladi možje dobijo potrditev in smer, ki jim je nihče več ne more ukrasti. Povabljeni vrli možje! V sebi imate neskončne potenciale, ki zacvetijo, ko jih sprejmemo in smo vanje uvedeni. Bog nas je namreč ustvaril po svoji podobi. Korajžno.

Postenje traja 10 dni ob vodi, sadnih in zelenjavnih sokovih ter čajih in juhah.  Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo, zato ima veliko zdravilnih učinkov.

Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

VIDEO-AUDIO PREDSTAVITEV:

Več o Duhovnih vajah s postenjem

MNENJA  MOŠKIH, KI SO SE UDELEŽILI POSTENJA:

Prišel sem kot veliko namrščeno »prase«, odhajam kot nasmejan pujsek. Proces je bil podoben temu kot da bi vsi v šoli pisali najboljše. Ni poražencev. Zahvala za to razkošje gre Bogu. Božja ljubezen je vodila Vilija in Karmen, pa tudi vse nas. Prvič sem bil v skupini, kjer mi ni šel nihče na jetra. Na hrano sem pomislil le toliko kot je potrebno, tako kot včasih na kmetih. Ko pridem domov bom spet, kot v študentskih letih, z užitkom ugriznil v repo.

»Počutim se kot zajec, poskočen in gibljiv. Ne čutim več telesnih težav in bolezni. Odkril sem, da je red gonilo zdravja, nered me vodi v debelost in bolezni. Notranje sem razvedren, odprt, jasen in vesel. Počutim se kakor svetniki, ki zaživijo povezanost z Bogom. Spoved je bila enkratna in nepozabna. Dobil sem iztočnice za svojo nadaljnjo pot. Ko se enkrat objamem s Križanim sem v sožitju z Bogom.«

Resnični junaki

2. postna, 12.3.2017, Mt 17,1-9

Današnja berila govorijo o treh slavnih glavnih junakih stare zaveze: o Abrahamu, o Mojzesu in o Eliji. O njih teče beseda v petih Mojzesovih knjigah na začetku SP. Latinska imena za te knjige so: Geneza, Eksodus, Levitik, Numeri in Devteronomij. Nek otrok je pri verouku te knjige takole poimenoval: Guiness (vrsta Irskega piva), Eksodus, Laksativ (tablete za odvajanje), Devteronomij in Numeri. Spodaj pa pripisal razlago: »V Guinessu se je Bog naveličal ustvarjati svet zato si je po šestih dneh vzel prosto soboto. Mojzes je Jude peljal k Rdečemu morju, kjer so pekli kruh brez kvasa in dodatkov. Egipčani so bili vsi utopljeni v puščavi. Potem je šel Mojzes na goro Cianid, da bi dobil deset predlogov za spremembe. Prva je bila, ko je Eva rekla Adamu naj je jabolko. Peta je bila, da naj vedno zabavajo svojega očeta in mater. Sedma pa, da ne smejo dovoliti varanja.«

Tako se SP likov spominjamo danes. Judje, katerim je Matej pisal svoj evangelij, so na pamet poznali nešteto podrobnosti o Abrahamu, Mojzesu in Eliji. Zanje so bili to največji Judovski junaki. Prvi poslušalci pripovedi o Jezusovem spremenjenju na gori so vse tri junake takoj povezali z Jezusom. Vsi trije so doživeli izkustvo Boga na gori. Vsakemu od njih je srečanje z Božjo navzočnostjo spremenilo življenje in ga močno razsvetlilo. Vsakega od njih Bog pokliče, da izpolni posebno nalogo. Z gore so prišli z močjo, da so lahko opravljali svoje poslanstvo. Evangelista Mateja še posebej zanima Mojzes, saj hoče pokazati, da je Jezus novi Mojzes, izpolnitev Judovske postave in luč, ki razsvetljuje najtemnejšo noč človeškega srca. Še pomembnejše kot podobnosti med Mojzesom na gori Sinaj in Jezusom na gori Tabor, pa so razlike med njima. Prav razlike lahko močno osvetlijo našo pot posta.

Mojzes se vzpne na goro sam, Jezus vzame s seboj tovariše, ki so njegove priče in deležni njegove izkušnje. Božje obličje je Mojzesu zakrito, na gori Tabor pa nam je Jezus predstavljen kot Božje obličje za ta svet. Na Sinaju je Mojzes prejel postavo (zakonodajo) in mu je rečeno, naj zagotovi, da jo bodo ljudje spolnjevali. Na gori Tabor Jezus sprejme razglasitev Božje ljubezni in nam je naročeno naj Njega poslušamo. Medtem, ko se Mojzesovo obličje sveti, je Jezusovo celotno telo popolnoma preobraženo v luč. Mojzes gre z gore, da bi okrepil zakone, Jezus se spusti z gore, da bi umrl in bi zaradi njega mi lahko živeli.

Prav v trenutku, ko so nekateri med nami začeli razmišljati, da je post čas zatajevanjasvoje lastne sebičnosti, samovolje, samovšečnosti in samovsrkanja, nam cerkev predlaga zgodbo o Jezusovem spremenjenju in s tem pravkar omenjeno samozatajevanje osmišlja in utemeljuje. Edini razlog zaradi katerega se lahko odrečemo svoji sebičnosti ali pa se zavzemamo za dejanja služenja bližnjim, je globlja rast v ljubezni do Boga, ki nas po vsem življenju ljubi. Pokora ni mišljena zato, da bi napadla naše samospoštovanje. Pokora naj bi nam pomagala odkriti, kaj je zares pomembno. V našo življenjsko temo pokora zmore prinesti nekaj luči. Našo pozornost hoče usmeriti na odnose, ki nam na tem in drugem svetu edini dajejo smisel in cilj.

Bog iz gore spremenjenja hoče, da bi imel vsak izmed nas srce, ki zmore poslušati dobro novico ljubezni. Le tako nam je lahko podarjena moč preobražanja sveta sredi drobnih zatajevanj svoje sebičnosti v vsakdanjem življenju in v tem trenutku. Nedeljska maša je mišljena kot tedensko izkustvo spremenjenja na gori za nas: pri maši poslušamo in prejemamo Boga, ki vsakega izmed nas kliče po imenu in nam pove, da nas ljubi. V maši nas vstali Gospod okrepi in pošlje, da svetu prinašamo Njegovo luč vstajenja. V postu se je torej vredno potruditi za vse, kar nam pomaga odstraniti blokade zaradi katerih Bogu ne odgovorimo na njegovo Ljubezen v nas in med nami.

Duhovne vaje s postenjem: Z JEZUSOM V PUŠČAVO_september 2016

IMG_20160701_153558Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč,  s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom. Tudi Jezus se je na začetku svojega javnega delovanja postil in boril v puščavi. S tem se je pripravil na sprejem svojega poslanstva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

IMG_20160627_162426[1]»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

IMG_20160627_155718[1]»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«

Duhovne vaje s postenjem: Z Jezusom v puščavo

IMG_20160701_151445[1]Kristus  je zmagovalec s postom. Tudi kristjani lahko ob postu z Njim premagamo svoje notranje sovražnike. Post nam omogoča moliti tudi s telesom, je klic telesa k Bogu. Post okrepi molitev. Še posebej prošnjo. Kadar hočemo moliti za poseben namen, za potrebe nekoga, je še posebej pomembno in priporočljivo vključiti post. Tedaj molitev ni le razumska, ne ostane le pri nekaj mislih ali besedah, ampak vključuje celotno življenje. Post simbolizira podaritev samega sebe Bogu, izpraznitev samega sebe in izročitev. S postenjem vernik prizna, da se ne more braniti le s svojimi močmi in da je popolnoma odvisen od Boga: to je izkušnja duhovnega uboštva.
Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Datum: od 16. do 25. septembra
Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

PRIJAVA

Več o duhovnih vajah s postenjem

ODMEVI UDELEŽENCEV DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO: 

Blagoslovljenih deset dni! Ponovno oživljanje sprejemajočega, spoštljivega in naklonjenega odnosa do Boga, sebe in bližnjih. Gospod je središče in srce vsakega izmed nas. Telesno postenje in celostna molitev s telesom pomagata odkrivati dihanje iz Očetove ljubezni, ki po Svetem Duhu prebiva v nas. Bilo nas je kot apostolov. Sonce, vročina in dež. Pa ne le zunaj, tudi v srcu. Duhovni boj je temelj vsega, kar delamo navzven. Nova želja in odločitev, da bomo utelešali Njegovo veselje do nas.

Odmevi:

»Prišla po priporočilu prijateljice. Pri pogovoru z voditeljico sem dobila še več poguma in prišla. Mariji Fatimski romarici pridružujem svoj post za Slovenijo in ga darujem po njenih namenih. Prosila sem tudi za zdravje v družini. Zelo sem zadovoljna. Telesno sem veliko boljše prenašala kot vse do sedaj. Vsebinski del me je potrdil in poživil moj duhovni utrip. Čutila sem, da sem se pred postom že odmikala. Gospod me je spet objel in povabil za seboj. Dv so me usmerile za Njim, ki je premagal vse naše bolezni in stiske. Strah me je bilo starih navad, a me je današnja maša pomirila in opogumila za življenje iz prijateljskega odnosa s Kristusom. Trdnost mi daje, da je On v meni in njegova sto odstotna zvestoba. Šibkosti pri tem niso ovira, ampak priložnost, da sem še bolj povezana z njim, seboj in drugimi. Dajem se mu na razpolago v sebi in drugih. Zahvala in sprejemanje z njegove strani in prošnja, da me tega nauči, da vse moje odnose vodi v pravo smer. Ignacijev dom je odličen prostor za molitev, počitek in ustvarjanje skupnosti. Program se mi je zdel odličen. Sokovi pestri in sveži. Veliko lažje sem jih prenašala kot pa sem na začetku mislila. Še posebej sem vesela štirih moških, ki so vsak za dva. Hvala vsem za povezanost in podeljene izkušnje.«

»Prišla sem z željo po stiku z Bogom in prošnjo, da bi me naučil biti vedno bolj z Njim sredi vsakdanjega življenja in obveznosti. Na Dv s postenjem sem vedno deležna izobilja. Na program nimam pripombe. Odličen. Dom lep in vabi k poglobitvi. Še posebej pa sta dragocena voditelja. Brez njiju je vse ostalo zaman. Zelo močno sem doživljala lepoto in težave. Sem ranljiva in zaupljiva. Najlepše je bilo češčenje v kapeli sredi noči. Jokala sem kot dež. Kakšen mir.«

»Prišla sem, da se malo spravim v red. Učila sem se izrivati zunanjega starega človeka in dajati besedo novemu notranjemu človeku srca. Program je vedno boljši. Vsakič ga izpopolnjujeta. Čudovite so bile molitve s telesom, ki jih je vodila Karmen. Vilijeve maše pa realistične, privite v tla in polne Duha. Razodevanje skritega prijatelja in vzajemno blagoslavljanje pri maši je bila krona. Vsak ste po svoje plemeniti. Res je, da ste možje vsak za dva. Pravi moški, ki znate poklekniti pred Kristusom. Odhajam s stavkom: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Sklenila sem, da bom odslej delala manjše obroke in manj jedla.«

»Prišel sem hujšat. Izkušnja izpred dveh let je bila lepa, a sem se vrnil na stare tire in se še bolj zredil kot sem bil prej. Počutil sem se kot popadljivi starček. Na tem postenju sem še posebej doživljal slavljenje Boga s svojim telesom. Vilijev pristop počasi prihaja do mene. Med postenjem sem bil vsak dan bolj prepričan, da bom doma boljši v vseh smereh. Včeraj zvečer sem se sam sebi v svojih mislih zdel že popoln. Ponavljal sem Jezusovo molitev s prošnjo. Vmes sem kosil, kosil travo in se soočal z drugimi skrbmi. Pomislil sem, kaj bo Bog počel z menoj, saj skrbi še za ostalih šest miljard. Odhajam ponižen. Počasi bom začel z Njim. Rak rana naše družbe in mene je, da hočemo vse sami. Smo kot volkovi, ki grizejo svoj rep.«

»Prišla sem na čiščenje duha in telesa. Z željo, da se zbližam z Gospodom. Sedaj bolj jasno vidim, kje sem. Všeč mi je drža bojevnice, bojevnika znotraj duhovnega življenja. Bolj zavestno sem se povabljena odločati Zanj, ki je moje središče. Molitev s telesom je bila zelo lepa in doživeta. Doživljala sem celovitost duhovnega življenja. Sem celota. Molitev je življenjski slog. Organizacija in program sta mi zelo všeč. Odlični sprehodi na Golovec v pogovoru in osebni molitvi. Med nami se je zgradila močna skupnost. Sprejemamo se, spoštujemo in smo si naklonjeni, čeprav smo naključno zbrani in tujci. Nobene težave nisem imela, ker sem prišla kasneje. Takoj ste me sprejeli in sem se čutila domače in sprejeto.«

»Odhajam z veselim srcem. Kilogrami so pri vseh Dv postranskega pomena. Vsebina se mi zdi predragocena. Srečna sem. Ta duhovnost me potrjuje. Nič ne gre brez srca. Zelo so mi všeč praktična in konkretna navodila in nagovori o tem kako molit in kako se notranje boriti za ostajanje v Njem, ki nas je prvi vzljubil. To je res potrebno. Našla sem rešitev za vse svoje bedarije. Globoko in preprosto je bila podana vsebina. Bogato. Priznam, da me je skupina nagovorila. Nabrala sem si moči. Hvala vam. Želim nam, da bi se kot prave duhovne bojevnice in bojevniki dobro spopadali sredi vsakdanjega življenja.«

»Dalj časa sem oklevala s prijavo. Ko smo dobili navodila za pripravo sem se ustavila pri stranskih učinkih postenja. Vendar je bilo vse drugače. Vsa moja pričakovanja so se v obilju izpolnila. Upam, da bom zmogla nadaljevati duhovni boj. Najbolj se me je dotaknilo naj ne bomo volkovi, ampak ovce. Všeč mi je veselje in navdušenje, da človek upa povedati razlog svojega upanja. Teme so bile konkretne in pisane meni na kožo. Praktične in globoke. Hvaležna sem za pogovor in spoved, za jutranjo molitev s telesom, maše in zaupanje v skupini. Krasni sprehodi. Po skavtsko smo tudi sami pripravljali sokove, ker mi je pomagalo, da jih bom znala tudi sama. Voditelja sta fajn.«

»Pri prijavi se nisem kaj dosti menil za duhovnost. Potreboval sem post in hujšanje. V začetku sem se počutil kakor maček okrog vrele kaše. Tu smo spregovorili o svojih potlačenih stvareh, kar je običajno zelo težko, tukaj pa ni bilo. Na začetku se težko poslušal izkušnje drugih in bil živčen. A vesel sem, da sem vsak dan bolj slišal. Nagovorila me je modrost vaših zgodb. V vsaki se skriva moč tudi za moje življenje. Vsak mi je nekaj dal. Zelo se me je dotaknil vzajemni blagoslov in pokrižanje. Višek pa je bila sinočnja posvetitev Svetemu Duhu pred najsvetejšim v kapeli. Bog me vodi, podpira in spodbuja. Kaže mi pot naprej. Vešč mi je bila tišina za žvečenje slišanega. Tako se bolj dotakne in da moči. Začutil sem Božjo bližino: s pomočjo globokih maš, molitve s telesom in pogovora med nami. Naučil sem se razbremeniti zamer, obsodb in tekmovalnosti. Hvala vam! Program odličen: »Simpl je ta nar bulš!«

»Jezus me vodi. Prečistila sem se in sem bolj pretočna za Boga. V nočni molitvi so mi prihajali navdihi. Umirila sem se. Ne želim uničujočih misli. Odločila sem se za delo na sebi. Pred Bogom in z njim. Vera mi je vrnila življenje. Odkrila sem svojo ošabnost. Tudi doma bi rada vsak dan hodila in telovadila. Še poseben dar pa je bila spoved. Nisem osamljena. Sem v Njem in On v meni. Vsak dan bolj sem to odkrivala.«

»Za Dv s postenjem sem prebral v Družini. Voditelj me je stresel s svojimi nagovori. Dotikalo se me je. Pri maši sem se zjokal. To bi moral slišati, ko sem bil star dvajset let. Program res dober. Voditelja sta tandem. Strah me je bitke sredi življenja. Udeležba na Dv s postenjem je najboljše izkoriščen čas in najboljši dopust.«

»Hvaležna sem Bogu. Vse je v njegovih rokah. Čutila sem, da je bil močno navzoč med nami. Bili smo nošeni. Če smo povezani z Njim ni ne konfliktov ne težav. Vse lepo teče. Pravi milostni čas. Bog ves čas podarja, sebe in vse, kar smo in imamo. Čaka, da ga sprejmemo in odgovorimo na dar. Pogrešala bom te čudovite maša v malem krogu in občestvo, ki se je ustvarilo med nami tudi s pomočjo iskrenih podelitev izkušenj. Vsi smo gledali v isti cilj in skupaj hodili v njegovi smeri. Hvala vam za dobro sodelovanje. Ko pridemo domov, bodimo pripravljeni na napad. Pripravimo se. S hvaležnostjo. Delimo, kar smo prejeli.«