Tag Archives: Šrek

Hoja po vodi

13.08.2017: 19. Nedelja med letom: Mt 14,22-33

Konzervativna protestantska skupnost neke zaspane vasi v Švici mora najti novega pastorja. Glavni predstavniki skupnosti se odločijo in delovno mesto ponudijo ženski. Jaka, starosta te skupnosti, se s tem ni strinjal in je neuspešno protestiral.

Pod dveh tednih bivanja v novi skupnosti je Tomaž, eden izmed članov skupnosti, novo pastorko Gabi povabil na ribolov na bližnje jezero. Jaka se se ni hotel strinjati, da lahko uporabita njegov čoln. Po daljšem prigovarjanju je le privolil, a le pod pogojem, da ga bo krmaril on sam.

Tako so se končno vsi trije skupaj odpravili na jezero. Ko so se ustavili in hoteli začeti loviti, ugotovijo, da so ves pribor za ribarjenje pozabili na pomolu. Tomaž je Jaku takoj predlagal, da se vrnejo na obalo. Gabi je tedaj mirno rekla, da to ne bo potrebno, urno vstala in iz čolna stopila v vodo ter po jezerski gladini odkorakala do pomola por ribiški pribor.

Jaka nikakor ni hotel pokazati, da ga je njena čudežna hoja po vodi presenetila, zato je pravičniško pripomnil: »Vidiš, sem vam rekel, da nikdar ne bi smeli zaposliti ženske, saj še plavati ne zna.«

Slavno risanko z naslovom Šrek so kritiki zelo hvalili. Nekateri so še posebej izpostavili modro navajanje navedkov iz ostalih priljubljenih risank. Vse te povezave v risanki niso takoj in na prvi pogled očitne. Nekaterim navedkom iz drugih slavnih risank so pomen obrnili popolnoma na glavo. Ne glede na vse to, je bilo risanko veselje gledati, saj ima dobro zgodbo.

Podobno kakor risanka o Šreku, tudi zgodba o Jezusu, ki hodi po vodi, uporablja različne navedke iz stare zaveze. V enajstih vrsticah evangelist Matej navaja več drugih svetopisemskih zgodb in jih razlaga v odnosu do Jezusa. Nekateri med nami, ki sledimo zgolj močni Jezusovi zgodbi, se starozaveznih pomenov niti ne zavedamo in jih ne zaznamo. Prvi poslušalci evangelista Mateja pa so starozavezne pomene jasno slišali in zato tudi boljše razumeli pomen Jezusa in njegovo vlogo v našem življenu. Pa si pobliže poglejmo te povezave.

Ubogi stari Job je našel Boga sredi nevihte na morju. Viharji in valovi so v stari zavezi običajna podoba življenjskih težav, nevarnosti in pasti. Podoba čolna je zgodnje krščanski simbol za Cerkev in vanj je Matej spravil vse Jezusove učence. Podoba Jezusa, ki hodi po vodi, takoj ustvari povezavo z Božjim Duhom, ki je pri stvarjenju, kakor pravi prva knjiga stare zaveze, vel nad vodami in oživljal stvarstvo. Celo Jezusova pomiritev razburkanih voda izhaja iz tega, kar je prerok Jona počel pred njim v trebuhu ribe. Pozorno oko v vsej zgodbi odkrije še veliko simbolike in povezav.

Matejeva pripoved je sama po sebi čudovita. S pomočjo omenjenih podrobnosti povezanih s staro zavezo, lahko veliko lažje prepoznamo glavno evangelistovo teološko sporočilo: Jezus je Božji Sin in Gospodar stvarstva. On ostane zvest svojim učencem, ne glede na nevarnosti valov in strahove, ki jih napadajo. On pride k učencem in jih reši in jih znova ustvari kot cerkev, kot svoje vstalo telo, kot občestvo bratov in sester, sinov in hčera našega Boga Očeta. Kot njegovo vstalo telo, ki je Cerkev, učenci lahko prepoznavajo, da je v Kristusu izpolnitev in dopolnitev stvarstva. Po njem je hrepenel Izrael. Sedaj ga vidi in lahko objame.

Kaj pa to pomeni zate in zame?

Mi smo dediči Matejeve vere. Mi smo tu, ker verujemo, da je Jezus Božji Sin, ki nas je rešil nas samih in posledičnega uničenja in izničenja. Sredi vsake nevihte, ki ogroža čolnič našega življenja, Jezus prihaja k nam in nas vabi k veri, zgrabi nas za roko, ko se utaplajamo, spremlja nas na varno in našim nemirnim življenjskim vodam prinaša svoj božanski in globok večni mir. Ali se vam ne zdi, da imamo res srečo, da se Jezus ni nikdar naučil plavati?