Arhiv oznak: Vsi sveti

Oče, kako velika je tvoja ljubezen do nas!

Nedelja, Vsi sveti, 1.11.2015, Mt 5,1-12

img_7812Smisel praznika vseh svetih lahko povzameva v naslednjo molitev: »Oče, ti si edini vir svetosti in čudovit v vseh svojih svetih. Daj, da tudi mi dosežemo polnost tvoje ljubezni, da bomo od evharistične mize, ki je vir naše moči na zemeljskem romanju, prišli na tvojo večno gostijo v nebesih«. »Daj, da tudi mi doživimo tvojo ljubezen na tak način, da je bomo polni in bomo lahko njen sijaj izžarevali z vsem svojim življenjem.« »Daj, da bomo tudi mi, kakor svetniki, lahko z vso resnico rekli: kako velika je tvoja ljubezen do nas!« Iz izkušnje vemo, da je Bog, ki ga poznamo, Bog, poln ljubezni do nas! Sedaj občudujemo njegovo slavo, ker vidimo, da je On vse v vseh. To razglašajo blaženi v raju. Midva pa danes lahko moliva, da bi od danes naprej tudi tvoje in moje srca razglašalo isto resnico. Prav sijaj svetosti Božje ljubezni, ki žari iz svetnikov, med ljudmi najbolj živo pričuje za Božjo svetost.

Bogoslužje vseh svetih še posebej očitno poudarja povezavo med svetostjo in srečo. Ta povezava se nam seveda ne zdi očitna, a v resnici je zelo močna. Jezusovi blagri z vso močjo razglašajo moč, ki izžareva iz daru Božjega kraljestva, ki v Jezusu postane očitno. Ko ljudje to odkrijemo, nas napolni neustavljivo veselje. Srečni ste, če ste ubogi, krotki, usmiljeni in prinašalci miru. Razlog za to veselje pa je naslednji: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Mt 11,28–30). To je veselje Božjega kraljestva, ki ga odkrijemo kot zaklad, zakopan na njivi, kot izredno dragocen biser, ki omogoča, da vse ostalo prodamo. Popolnega veselja, ki se polasti srca, ne more pregnati nobena stvar več, niti najhujše trpljenje. Kajti srce se nič več ne loči od svojega Gospoda, ki je postal počitek duše in njena moč. Veselje Božjega kraljestva je še močnejše in korenito. Doseže korenine srca in v njem hrani življenje, ki ne mine. Srcu da moč, da lahko reče: srčna bridkost je stvar med menoj in Bogom, moji bratje in sestre pa imajo pravico do mojega veselja; ne imej svojih dobrin za vir svojega veselja, kajti če bi ti jih vzeli, bi tvoje veselje izginilo; ne zahtevaj pravic zase, kajti ko ti jih ne bi priznali, bi ostal strt.

Ali je takšna drža sploh mogoča za naju, ki dobro poznava napor in zatiranje vsakodnevne življenjske sivine? Naporu in teži življenja se dejansko ne moreva izogniti. Pomembno je, da si prizadevava za pravi napor, ki srcu prinaša prave sadove. Prav to omogoča Jezus, ko nama podarja samega sebe kot počitek in moč za najino srce, srečno skrivnost svetosti. Čudno, kajne? Obstaja napor, ki naju izčrpa in zatira. Obstaja pa tudi napor, ki pomnoži veselje in olajša delovanje, ki obnovi moči in spodbudi življenje. Ta drugi napor je napor blagrov, ki mrtvijo naše utvare in slo po razkazovanju samega sebe, obnovijo pa srčno moč in veselje do življenja. Prav v tem je zgodovina svetosti. O tem nam govorijo življenja svetnikov. Prav to vsak dan lahko zaznavava v svojem srcu, vsakokrat ko se pustiva presenetiti veselju Božjega kraljestva. Povabim te, da vzameš v roke knjigo Leto svetnikov in si vsak dan prebereš življenje enega svetnika. Tudi to ti bo pomagalo, da boš lahko v srcu računal na Jezusovo veselje do tebe.

p. Vili Lovše