info@moskaduhovnost.si
Danes ima večina izobraženih ljudi vtis, da so na dnu vse religije enake. Izgubili so vero v Cerkev in v evangeljsko sporočilo. Če se resno lotimo primerjalnih študij religij, bomo odkrili, kaj je enako in kaj ni. To kar je značilno samo za krščanstvo je prav vera v vstajenje, kakor jo poznamo iz evangelijev. Vse religije obljubljajo drugo življenje po smrti, za katero je potrebno zapustiti zemljo in iti v nebesa. Kristus pa nasprotno uči in uresniči povratek v to, kar smo izgubili, vrnitev nebes na zemljo. Med obljubo novega boljšega življenja po smrtii in krščanskim razodetjem o Kristusovem vstajenju je velika razlika. Po smrti je Kristus tak, kakor da bi se pravkar vrnil domov iz nevarne poti po dolini senc in smrti. On se je znova vrnil v življenje na zemlji. Če je to res, ali se bodo vrnile tudi vse težave, ki smo jih s smrtjo pustili za seboj? Če življenje ne bo drugačno kot prej, ali se bomo znašli tam od koder smo začeli? Odgovor na te ugovore je značilno krščanski. Po vstajenju se je Jezus prikazal svojim učencem. Kako so ga videli? Prepričani so bili, da je on in da je živ. Imel je življenje kakor prej in vendar je bilo drugačno. Vstopil je skozi zaprta vrata, se pokazal in izginil. Ali je imel torej drugačno življenje od prejšnjega? Lahko bi rekli, da je bilo drugačno, ne pa da je bilo drugo. Bilo je prejšnje življenje, ki pa je pridobilo nove lastnosti in sposobnost, da premaga vse slabosti katerim je bilo podvrženo pred smrtjo. Kristus pokaže, da zemeljsko življenje, ki ga prejmemo z rojstvom ni zavrženo, ampak da se je sposobno razvijati in zrasti v večno življenje. Niti smrt ga ne more zares ubiti. Z vstajenjem bomo našli tisto, kar smo izgubili, toda našli bomo v polnosti in v lepoti.
