Za ljubezen gre

1. Postna nedelja, 22.2.2015, Mr 1,12-15

V postnem času smo. Jezus svoje učence in tudi naju, če želiva biti njegova učenca, spodbuja, naj delava dobra dela, ampak ne pred ljudmi, temveč na skrivnem, da bo samo Bog videl in nama povrnil. Pravi: ne bojta se, ni vama treba vleči Gospoda na svojo stran. Ni se vama treba v njegovem imenu pred drugimi delati večja, kot sta v resnici. On je že v celoti na vajini strani. Če se bosta njegove ljubezni do vaju zavedala, vaju bo zajela in zadovoljila, da bosta iskala le njegovo polnost.

Izkustvo Božje ljubezni, v katerega naju vabi postni čas, je privlačno in hkrati pretresljivo. Oba namreč slutiva, da je edino ljubezen pravi odgovor na najino globoko potrebo po potrjevanju samega sebe. Če hočeva živeti v ljubezni, se morava spreobrniti in odreči izprijenemu potrjevanju samega sebe za vsako ceno.

Zato naju Cerkev vabi, naj delava postna spokorna dela, ki jih izročilo imenuje molitev, post in miloščina. Jezus pravi, da s temi spokornimi deli lahko preseževa izčrpavajoče samopotrjevanje. Zares pomembno in dragoceno je, da bi ti in jaz, s pomočjo spokornih postnih del, začela zares uživati razodevanje Očetove božje ljubezni. Zares odločilno je, da bi doživela, kako je Božja ljubezen do ljudi velika, in bi zaradi tega začela svoje življenje živeti kot poklicanost v ljubezen. Naravnost usodno je, da sebe ne bi več doživljala kot središče sveta, katerega kapricam se mora podrediti in zasužnjiti vsak bližnji in ves svet.

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus začenja svoje oznanjevanje in tudi naju vabi: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Pomen teh besed osvetljuje glavna mašna prošnja, ki naju spodbuja, naj prosiva, da bi rasla v spoznavanju Kristusove skrivnosti odrešenja. Kristusova skrivnost odrešenja namreč ni nič drugega kot razodevanje sijaja Očetove ljubezni do ljudi. Na veliko noč ob zaključku postnega časa bova povabljena gledati in sprejeti dopolnitev razodevanja Očetove božje ljubezni do vsakega izmed nas. Velika noč nama bo pokazala, kaj je novost evangelija, vesela novica, večna Božja novost za vsakega človeka. Zaradi te Božje novosti lahko vedno znova spoštujeva vse, kar svet lahko dobrega ustvari. Evangeljska novost velike noči kaže sijaj Božje ljubezni med ljudmi. Bog končno najde samega sebe v vsakem izmed nas. Mi pa se hkrati lahko uresničimo tako, da se odpremo skrivnosti njegove ljubezni, ki jo kaže v Jezusu, resničnem Božjem Sinu.

Sijaj Božje navzočnosti se kaže v tebi in v meni, v ljudeh. Zato so vsa postna spokorna dela takšna le, če osvobajajo najino srce vseh ovir, ki onemogočajo, da bi se razodetje Božjega Sina kazalo tudi v nama, v najini človeškosti, da bi tako lahko tudi midva izžarevala navzočnost njegove ljubezni med ljudi, s katerimi živiva. Post osvobaja najino srce od težnje, da bi podredila svet svojemu telesu in užitku. Miloščina osvobaja najino srce, da ne zanemarjava dolžnosti do soljudi, in nama omogoča, da se učiva človeške solidarnosti. Molitev osvobaja srce posvetne utvare in ga v moči Božje luči preobraža. Ko po obhajilu prosiva, naj nas uči hrepeneti po njem, ki je živi in pravi kruh, moliva, da bi bila skupaj z drugimi vcepljena in zajeta v razodevanje Božje ljubezni do ljudi. Ta se je uresničila v Jezusu in čaka, da se uresniči tudi v nama in vseh. Kristusovi učenci lahko svetu pričujejo samo o Božji ljubezni. To je smisel našega pričevanja. Njegova moč ni v veličini del, ampak v moči ljubezni, ki pomirja in našim srcem omogoča solidarnost.

p. Vili Lovše