Začetek naših srečevanj sega v zasnežen sobotni zimski dan 3. februarja 2018, ko nas je na povabilo takratnega župnika obiskal p. Vili in nas nagovoril ob temi “Oče in sin”. Po nagovoru, delu v skupinah in predstavitvi metode dela moških skupin smo se dogovorili, da se bomo začeli redno srečevati.
Tako je bilo naše prvo “uradno” srečanje v skupini že marca istega leta. Od takrat se redno srečujemo vsak 4. torek v mesecu (razpored srečanj pripravimo za celo leto). Število udeležencev je običajno med 6 in 12. Skupina je vedno odprta za nove člane. Temo za razmišljanje in podelitev koordinator posreduje na skupino (približno 40 naslovnikov) dva tedna pred srečanjem, tako da je vedno dovolj časa za pripravo. Če nas je na srečanju več, se razdelimo v več skupin, sicer pa se pogovorimo vsi skupaj. Na začetku nas duhovni asistent uvede v srečanje z molitvijo. Večkrat obnovimo pravila delovanja skupine, posebej ob prihodu novih članov, ki jih nagovarjamo ob srečanjih po nedeljski družinski sveti maši, pogosto pa kar osebno povabimo. Datum srečanja redno objavljamo v župnijskih obvestilih.
Ob agapeju se družimo še na neformalnem delu, ko se ob okrepčilu, za katerega poskrbita običajno dva udeleženca, pogovorimo o aktualnih dnevnih temah. Pri temah, o katerih premišljujemo, nas nagovarjajo zapisane izkušnje mož in “epilog” njihovih preizkušenj. Na srečanjih nas najbolj nagovorijo osebne izkušnje, ki se odprejo ob temah. Dragoceno je varno okolje, ko si v medsebojnem zaupanju lahko podelimo svoje izkušnje, dobre in slabe. Ko sedimo z ramo ob rami, se opogumljamo za vsakodnevne preizkušnje.
Miha Vrbinc
