Moški težimo k temu, da iz statičnih idej in mnenj zgradimo svoje zatočišče in trdnjavo. Smisel iščemo v svojih službah in karierah. Pogosto igramo napačne vloge in mislimo, da bomo z njihovo pomočjo našli pristno življenje. Ko moški začnemo čutiti, da nekaj manjka, je za nas napočil milostni trenutek. Klic k globljemu zavedanju morda doživimo kot tiho šumljanje, kot močne sanje, lahko pa tudi kot nenadno in trdo spremembo življenja. Ne glede na obliko, je Božji klic potrebno upoštevati.
V določenem trenutku se moramo moški vkrcati na tvegano potovanje. Pustolovščina je nujna in nas vodi v negotovost. Skoraj vedno vključuje določeno težavo ali neuspeh. Na tej poti se moški učimo zaupati Bogu. Naučiti se mu moramo zaupati bolj, kakor pa smo navajeni zaupati svojemu lastnemu občutku za prav in narobe, občutku lastne vrednosti.