Ko v svojem življenju izgubimo zgodbo (mit), ki ga osmišlja, tedaj osebno in kulturno razpademo. Mitsko vesolje drži skupaj posamezno in skupinsko dušo in jima daje cilj in smisel. Zgodba ali mit deluje v našem nezavednem. Ko odpove in se ji odrečemo tedaj v nas prevladajo bolezen, odvisnost, nevroza, obup in samomor. V času razsvetljenstva…
Ne vem, če se strinjate z menoj, toda zahodna civilizacija nujno potrebuje duhovno pomoč. Ljudje v gručah zapuščajo krščanstvo in religije na splošno. Zdi se, da le levi ali desni fundamentalizem pridobiva nove privržence. Ogromno je razočaranja in životarjenja. Zdi se mi, da je to posledica izgube simbolnega vesolja življenjskega smisla, ki nam ga daje…
Vsak moški hoče nekaj odkriti. S potovanjem v nov kraj hoče odkriti kar mu manjka. Pozabimo na to, da svoj stari jaz vedno nesemo s seboj v nov kraj. Nova izkustva varno skrijemo (ali izključimo) iz svoje že obstoječe osebe in pogleda na svet. Spomnim se trenutkov ko sem ležal na neki morski plaži in…
V vsakem moškem je junak (tudi v vsaki ženski bojevnica in junakinja). Ne glede na to, kako čudno ali banalno to zveni našim modernim, ciničnim jazom, naj bi glas tega notranjega junaka upoštevali. Notranji junak ti pravi, da tvoje življenje ni le tvoje in ni zgolj osebna zadeva. Ne glede na to, da se nam…
V mnogih velikih legendah je junak skoraj vedno običajen moški, ki je doživel vsaj en tragičen padec. Kakor vsak izmed nas, ni bil niti svetnik niti bog, toda bil je pripravljen, da se je osredotočil na iskanje svojega zaklada. Običajno cilj presega njegove poznane sposobnosti in pogosto je bil resnični cilj ta, da sreča Boga,…
Vsak moški, ki se poda na duhovno pot, se mora odpraviti v divjino in se soočiti s svojimi demoni. Markov evangelij nam pove, da je Duh Jezusa vodil v puščavo-divjino, da bi ga tam satan skušal (Mr 1,12). S tem nakazuje, da se mi v divjino verjetno ne odpravimo, če nas okoliščine ne prisilijo. Pravi,…
Ker smo pritegnjeni v edinstven krščanski smisel časa, procesa in potovanja (romanja) lahko počasi začnemo dojemati večjo zgodbo, katere del smo. Prav to zaznavo krasno izrazi zgodba o iskanju svetega grala: zgodbo mladega moškega, ki išče Boga in samega sebe. Preko preizkušenj, bojev in skušnjav se mladi mož prebija k Bogu skoraj ne da bi…
Tradicionalni miti in zgodbe nam predstavljajo v glavnem tri vrste vesolja: dobrohotno, sovražno in indiferentno vesolje. Naši otroci v filmih, knjigah in celo v video igricah iščejo obliko svojega vesolja. Zreli kristjani naj bi prepoznavali, da je naše vesolje velikodušno in dobrohotno, takšno kot ga opisuje prvo poglavje prve Mojzesove knjige in kasneje vsi evangeliji.…
Mit o svetem gralu govori o krvi. Kri nosi v sebi življenjsko moč in je tudi kakor zadnji simbol smrti. Sveti gral je evharistija pri kateri prejemamo kri ali življenje Kristusa na telesni ravni. Če dovolimo nas On v globinah preobrazi. Čisto preprosto: postajamo namreč to, kar jemo in pijemo. Globoko izkustvo evharistije je danes izgubilo nekaj svoje moči. V antičnih uvajalnih obredih so fantje včasih zaužili kri svojih starešin in junakov. Evharistija je počasi postala sterilna karikatura izvorne zadnje večerje, ki se dogaja na pozlačenem oltarju in z duhovniki oblečenimi v svilo. Takšna oblika močno odvrne našo pozornost od grafičnega simbola: pijemo kri našega Odrešenika – Vstalega Kristusa – in smo sedaj eno z njim. Če nam ne bi bilo že dano, bi morali nekaj tako močnega in čudovitega izumiti.
Moški težimo k temu, da iz statičnih idej in mnenj zgradimo svoje zatočišče in trdnjavo. Smisel iščemo v svojih službah in karierah. Pogosto igramo napačne vloge in mislimo, da bomo z njihovo pomočjo našli pristno življenje. Ko moški začnemo čutiti, da nekaj manjka, je za nas napočil milostni trenutek. Klic k globljemu zavedanju morda doživimo kot tiho šumljanje, kot močne sanje, lahko pa tudi kot nenadno in trdo spremembo življenja. Ne glede na obliko, je Božji klic potrebno upoštevati.
V določenem trenutku se moramo moški vkrcati na tvegano potovanje. Pustolovščina je nujna in nas vodi v negotovost. Skoraj vedno vključuje določeno težavo ali neuspeh. Na tej poti se moški učimo zaupati Bogu. Naučiti se mu moramo zaupati bolj, kakor pa smo navajeni zaupati svojemu lastnemu občutku za prav in narobe, občutku lastne vrednosti.
Zakaj se moški umakne Če je moški ves čas z žensko, mu to počasi jemlje moč. Moški potrebuje čas, da se umakne in znova obnovi svoj testosteron. Če tega ne stori, bo postal zelo poženščen. Če je ves čas privezan na ženo je kakor otrok ves odvisen od svoje matere. Bog je moškega ustvaril tako.…
Danes na vseh področjih nujno potrebujemo deviške očete – kot je Bog Oče – ljudi, ki si ne lastijo drugih (bistvo devištva), ampak znajo gojiti njihovo lepoto, ki znajo predati življenje, ne da bi si ga lastili, ki držijo svoje roke stran od občutljivih duš mladih, vendar dajejo vse, kar imajo, da bi jih učili;…
Jezus ni imel kateregakoli očeta, njegov nebeški Oče ga je dobro izbral … Znal se je odločati skupaj z Bogom in potem ustrezno delovati. On nam pokaže koordinate, ki jih je treba spoštovati, da uresničimo vse dobro, ki ga imamo priložnost storiti v tem življenju. Njegove notranje drže in dejanja so očetovska dejanja, ki pod…
Naša moškost je dragocen dar tudi za današnji čas. Navdihujemo se pri mnogih možeh, še posebej pa pri sv. Jožefu. Njegova pustolovščina je paradigma, kako sprejeti dobroto in v njej rasti. Vredno je, da hodimo z njim in se od njega učimo umetnosti uporabe, sprejemanja in negovanja darov našega življenja. Svetemu Jožefu je Bog veliko…