Vloga Svetega pisma in vseh svetih besedil je, da nam pokažejo na odnose, na to, kar in kako so razmišljale in delale osebe omenjene v besedilih. Glavna junaka Svetega pisma sta Bog in človek, Sveta Trojica in mi ljudje. V Svetem pismu ni nikjer rečeno, da je osnovna avtoriteta v knjigi ali v samih naukih. Ti so potrebni le za to, da pokažejo preko sebe na dejstva stvarnosti, na samo življenje in od tam na pristna srečanja z Bogom. Vse svetopisemske osebe (moške in ženske) morajo prevzeti odgovornost za svoje odzivanje na to, kar jim je življenje pripravilo in po čemer jih Bog osebno srečuje in z njimi plete večen očetovsko materinski odnos. Morda so jih sveta besedila povabila na pot upanja, toda običajno je bilo izkustvo srečanja tisto, ki jim je omogočalo njihovo strast in smer. Ideje na globoki ravni ne spremenijo ljudi. Spremeni nas srečanje z »D(d)rugim«. To je glavni namen Svetega pisma in vseh pripovedi in zgodb. Sveto pismo nas bere, da bi se tudi sami odkrili znotraj velike zgodbe Boga za vsakim izmed nas in z vsemi skupaj. Srečanje z Njim in njegovo zgodbo za nas, nas spremeni. Zato ne smemo dovoliti svojemu sistemu prepričanj in fiksnih idej, da postane ovira za ljubezen, življenje ali lastno osebno spoznavanje Boga in za sodelovanje z njim.
