Vsak moški, ki se poda na duhovno pot, se mora odpraviti v divjino in se soočiti s svojimi demoni. Markov evangelij nam pove, da je Duh Jezusa vodil v puščavo-divjino, da bi ga tam satan skušal (Mr 1,12). S tem nakazuje, da se mi v divjino verjetno ne odpravimo, če nas okoliščine ne prisilijo. Pravi, da je bil med zvermi in angeli so mu stregli (Mr 1,13). Moški, ki je dovolj pogumen, da se sooči s svojimi demoni, lahko sreča tudi dobre angele svoje narave. Pomemben je vrstni red: najprej divje zveri in potem angeli. Sence so v vsakem izmed nas. Moški, ki se je pripravljen soočiti s svojo sposobnostjo za temo, bo v svojem srcu odkril globljo dobroto in Božjo navzočnost. Nekateri moški nikdar ne odkrijejo Božje navzočnosti znotraj sebe, ker se niso sposobni soočiti s svojimi demoni. Vendar ne poskušajmo sami sprovocirati tega procesa niti ne poskušajmo proizvajati angelov. To nam bo storjeno. Samo ne sovražimo in se ne bojmo padcev – padanja.
