Spoštovani mož, oče, sin in brat, vabim te na edinstvena odmika za moške, ki nosita naziv “Varuh družine”, v oktobru in novembru, v Olimju in v Repnjah. Naša moška vloga je namreč ključna pri ustvarjanju zdravih, ljubečih in razumevajočih družinskih in družbenih odnosov. Skupaj se bomo poglobili v dve aktualni temi, ki našo vlogo moških v družini in družbi postavljajo na preizkušnjo in pod vprašaj. Naš cilj je, da poglobimo svoje zavedanje in razumevanje ter si pridobimo orodja za konstruktivno sodelovanje pri pomembnih moških držah in odločitvah v družini in družbi. Pogovor med nami nam bo odprl širši duhovni pogled, zelo dober film pa nam bo v močno spodbudo. Naslov filma naj ostane skrivnost. Pridruži se nam. Dobrodošel.
Uvajanje v moškost za očete in fante Log pod Mangartom, 1. – 3. september 2023 Vodi: p. dr. Viljem Lovše, DJ
Spoštovani možje, ki imate sinove, ki bi jih radi uvedli v moškost, pridite od 1. do 3. septembra letos v Logu pod Mangartom organiziramo odmik za moške z naslovom Očetov blagoslov za očete in sinove. Nekateri ste se odjavili zaradi tega, ker sin noče ali je žena, mati, proti in se ji zdi, da je njen sinko še premajhen, nezrel ipd. Fantje se bodo učili skavtskih veščin, streljali z lokom, plavali v malem jezercu. V nedeljo bomo imeli piknik za zaključek. Dobrodošli ste tudi brez sinov. Namen tega odmika je, da se seznanimo z enoletnim procesom uvajanja svojega sina v moškost. Predstavil vam bom program in proces. Potem se vi sami odločite, kajti uvajanje v moškost za sina je očetov namen, da se bo s sinom eno leto intenzivno ukvarjal. Lepo vas povabim, da naredimo nekaj za svoje sinove in s tem vplivamo na prihodnjo zgodovino našega naroda. Iskreno povabljeni! PRIJAVA: https://forms.gle/ud3TPKZbBAKCvJyH9 p. Vili
Vsak od nas možakarjev je prepričan, da je svoboden. Kako si predstavljam svobodo? Ali sem svoboden le takrat, ko me nihče od zunaj ne zasužnjuje? Za kakšno ceno sem se tej svobodi pripravljen odreči? Bi jo zamenjal za golo telesno življenje? Ali jo sprejemam kot dar, ali menim, da je moja last? Dobrodošel, če želiš, da bomo skupaj naredili korak naprej v resnični svobodi. Mladi in stari, mladeniči, možje in dedki. Z ramo ob rami k istemu cilju. To je po moško. Pot svobode je le skupna.
Delam napake. Kako naprej? Prizadel sem in ranil, njo, otroke in sebe. Razočaral sem jih. Odnose, ki so najlepši in najbolj pomembni, doživljam kot najtežje. Gledam nazaj in mi je žal. V kakšne korake me sedaj vabi naš skupni Prijatelj? Milostni trenutek in priložnost, da se izkaže Moč, ki osvobaja in povezuje, oživlja in zdravi, utrjuje in preobraža. Kakšen velik dar smo drug drugemu, ko se v šibkosti ozremo v svoje vsem skupno Dostojanstvo.
Povabljen vsak možakar, ki se prepozna kot sin, oče in brat na poti nenehne preobrazbe iz posameznika v osebo po Božji podobi.
Lepote, resnice in ljubezni je veliko več, kakor pa hudobije in podiranja. Ob koncu leta si odpočijem v spominjanju, v zahvaljevanju, v odpuščanju in v pogledu naprej. Skupaj gledamo na prehojeno pot preteklega leta. Zakladi odnosov, dela in preizkušenj obrodijo sadove, ko jih odkrijemo v Božjem ljubečem spominu. Polagamo temelje za resnično veselje v naslednjem letu. Ne bojte se!
Možje se neštetokrat vprašamo, kaj žene pričakujejo od nas. Vsak ima svoj odgovor in vsak misli, da ga ve. Pa je res tako? Ali je pri teh pričakovanjih še kaj bolj pomembnega, kar oba pričakovalca – moškega in žensko – poveže in umiri v vzajemni podaritvi? To bomo skupaj odkrivali. Dobrodošel. Tvoja izkušnja je dragocena. Če hočeš pomagati drugim, sprejmi pomoč bratov.
Možakar, ki ne zna brzdati svojega telesa je suženj in ujetnik, nesrečnež in uničevalec okolja. Od začetkov človeštva so se veliki možje postili, da so lahko v dobro vseh uresničili tisto, kar je bilo res potrebno in koristno. Ko so pred industrializacijo starejši modri možje mlade fante – najstnike – uvajali v moškost, sta bila del tega procesa vedno tudi post in preizkušnja. Trden moški postanem le preko preizkušnje svojih bojevniških, pustolovskih in reševalnih ustvarjalnih moči. Post, notranji boj in zunanje preizkušnje iz slabiča oblikujejo trdnega moža, ki vsem prinaša mir in gotovost. Ni več samo bojevnik, ampak postane kralj, ljubimec in duhovnik. Duhovnik je namreč tisti, ki svoje življenje sprejema od Boga kot dar in si ga upa deliti vsem, ker ga mu ne more zmanjkati. Njegovo nasprotje je potrošnik pri katerem se vse ustavi pri njegovem lastnem trebuhu in smrti. Ni v službi velikega cilja, ki nam vsem daje smisel. Ta smisel nas najdeva med postom in osvobaja naše ujetosti in zadušenosti. Od njega mladi možje dobijo potrditev in smer, ki jim je nihče več ne more ukrasti. Povabljeni vrli možje! V sebi imate neskončne potenciale, ki zacvetijo, ko jih sprejmemo in smo vanje uvedeni. Bog nas je namreč ustvaril po svoji podobi.
Duhovne vaje bodo vključevale prekinitveni post po metodi 16 : 8, pri kateri je osnovni princip ta, da naj bi se vsak dan postili 16 ur, kar vključuje tudi čas, ko spimo. Vsi obroki (majhne, vendar zelo polnovredne -hranilne količine trde hrane) bodo tako zaužiti v okviru 8 ur. Če torej zadnji obrok pojeste ob 18. uri, lahko naslednji dan začnete jesti ob 10. uri. Za večino ljudi je takšna oblika prekinitvenega posta najlažja.
Med postenjem prihaja do različnih sprememb v našem telesu. Po določenem času se začne obnova celic, izločanje strupenih snovi in poraba uskladiščenih maščob. Slednje je mogoče povezati tudi z znižanjem ravni inzulina v krvi, kar olajša kurjenje maščob. Podobno velja tudi za povečanje količine rastnega hormona v krvi, do česar naj bi prišlo med postenjem. Med postom pride tudi do pospešenega delovanja metabolizma. Tako ljudje, ki se odločijo za prekinitveni post, pogosto izgubijo odvečne kilograme, če vztrajajo dlje časa. Pričakovati je mogoče tudi izgubo maščobe na predelu trebuha, ki je običajno najbolj trdovratna, obenem pa povzroča mnoge zdravstvene težave. Poleg tega naj bi ljudje, ki se držijo prekinitvenega posta, izgubili precej manj mišične mase kot tisti, ki se stalno omejujejo pri številu zaužitih kalorij. Prekinitveni post pa ne vpliva le na oblikovanje telesa, ampak naj bi prinašal tudi številne dobrodejne koristi.
Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da je prekinitveni post dobro orožje v boju z oksidativnim stresom in vnetji v telesu, zaradi česar preprečuje nastanek številnih bolezni, obenem pa zavira proces staranja. Zanimivi so tudi izsledki glede povezave med prekinitvenim postom in srčnimi boleznimi. Ker pride pri tej obliki posta pogosto do znižanja krvnega tlaka ter ravni škodljivega holesterola in trigliceridov v krvi, naj bi bili ljudje, ki izvajajo prekinitveni post, v manjši nevarnosti za zaplete, povezane s srčno-žilnim sistemom. Prav tako so mnoge raziskave pokazale, da lahko prekinitveni post zmanjša tveganje za nastanek različnih vrst raka, a pri tem je treba poudariti, da so bile te raziskave opravljene le na živalih. Po drugi strani pa raziskave, ki so jih izvedli na ljudeh, obolelih za rakom, kažejo, da prekinitveni post ublaži stranske učinke kemoterapije.
Še ena pomembna prednost prekinitvenega posta je povezana z izboljšanim delovanjem možganov in z zmanjšano nevarnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni, a žal so bili tudi ti podatki pridobljeni s testiranjem na živalih. Podobno velja tudi za izsledke o daljši življenjski dobi kot posledici prekinitvenega posta.
Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?
info@moskaduhovnost.si
