Možje Svetega Jožefa Vipavski Križ-Kamnje so v soboto 30. novembra izvedli molitveno-pogovorni večer.
30. novembra 2024 je v Vipavskem Križu potekal molitveno-pogovorni večer. Ideja, da bi skupaj organizirali tak večer je tlela že od lanskega leta. Letos nam je s skupnimi močmi uspelo dogodek tudi organizirati. Idejo po takem dogodku so pravzaprav vzpodbudili mladi, ki so v Ljubljani začeli organizirati javne molitve Rožnega venca. Na skupini smo bili mnenja, da bomo molili; ampak ne na javnih zunanjih prostorih; ampak v cerkvi. Pravzaprav si želimo, da bi take molitve, kjer se zberemo možakarji in v cerkvi molimo, postale redna naša aktivnost na katero bi vedno povabili tudi druge.
Tako smo se zadnjo soboto v novembru zbrali ob 18. uri v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Vipavskem Križu. Najprej nas je pozdravil naš p. Vili Lovše in nam spregovoril o pomenu molitve in še prav posebej molitve za mir. Namen naše molitve je bil namreč za mir. Nato smo zapeli vstopno pesem in naš duhovni voditelj župnik Miro Marinič je izpostavil Najsvetejše. Sledila je molitev veselega dela Rožnega venca z nagovorom pred vsako skrivnostjo veselega dela Rožnega venca. Ves čas molitve je bila tudi priložnost za sv. spoved.
V cerkvi sv. Frančiška Asiškega, kjer že stoletja odmeva glas molitve in če v njej v tišini prisluhneš šepetu prostora cerkve, lahko še vedno slišiš tudi glas pridige Janeza Svetokriškega, je tokrat zvenel ubrani glas molitve možakarjev Svetega Jožefa. Bogu hvala.
Po molitvi je sledil pogovorni večer z Bojanom Doljakom – s kristjanom, z možem Sare Ahlin Doljak, očetom dveh otrok, s profesorjem, farmacevtom ter sodelavcem društva Družina in življenje. Zbralo se nas je kar nekaj mož, ki smo prisluhnili življenjskim izkušnjam Bojana Doljaka. Ob pogovoru smo čutili, da Bojan Doljak govori to kar živi in živi to kar govori. Je kot mož, ki kot pravi psalmist: » Je kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.« Večer nam je popestril tudi Damjan Bone, ki je z odlično interpretacijo pesmi Iztoka Mlakarja polepšal večer.
Po pogovoru je sledilo druženje ob kozarcu soka, vina in ostalih dobrot. Vzdušje je bilo prijetno in kot je dejal p. Vili smo možakarji povabljeni, da Z RAMO OB RAMI kot ROMARJI UPANJA (geslo jubilejnega leta 2025) v sodelovanju z Božjim Duhom prispevamo svoj moški del moči na skupni poti Cerkve. Namreč: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.« (2. Timoteju 1:7) le Nanj se moramo nasloniti.
Za skupino možje sv. Jožefa Vipavski Križ-Kamnje zapisal Tomaž Makovec
