Tradicionalni miti in zgodbe nam predstavljajo v glavnem tri vrste vesolja: dobrohotno, sovražno in indiferentno vesolje. Naši otroci v filmih, knjigah in celo v video igricah iščejo obliko svojega vesolja. Zreli kristjani naj bi prepoznavali, da je naše vesolje velikodušno in dobrohotno, takšno kot ga opisuje prvo poglavje prve Mojzesove knjige in kasneje vsi evangeliji.…
Mit o svetem gralu govori o krvi. Kri nosi v sebi življenjsko moč in je tudi kakor zadnji simbol smrti. Sveti gral je evharistija pri kateri prejemamo kri ali življenje Kristusa na telesni ravni. Če dovolimo nas On v globinah preobrazi. Čisto preprosto: postajamo namreč to, kar jemo in pijemo. Globoko izkustvo evharistije je danes izgubilo nekaj svoje moči. V antičnih uvajalnih obredih so fantje včasih zaužili kri svojih starešin in junakov. Evharistija je počasi postala sterilna karikatura izvorne zadnje večerje, ki se dogaja na pozlačenem oltarju in z duhovniki oblečenimi v svilo. Takšna oblika močno odvrne našo pozornost od grafičnega simbola: pijemo kri našega Odrešenika – Vstalega Kristusa – in smo sedaj eno z njim. Če nam ne bi bilo že dano, bi morali nekaj tako močnega in čudovitega izumiti.
Moška moč po Zoomu. Četrto leto. Lotili se bom aktualnih tem, ki se nas tičejo. Dobrodošli 28. 10. ob 20 uri zvečer. Prijave: https://forms.gle/f7nTAjVGQR4j4FU68
Vrli možje, danes nas bližnji potrebujejo kot dobre očete, sinove in brate, ustvarjalne in trdne v dobrih odločitvah. Drug ob drugem lažje rastemo v moškosti na Božji način. Izkušnja vsakega je dragocena. Povabljen v moško skupino.
Začeli bomo 18. oktobra ob 19h v župnišču na Sladki gori 11.
Dobrodošel, če želiš krepiti svojo od Boga dano moško moč in istovetnost sredi današnjih zahtevnih časov.
PRIJAVA: https://forms.gle/ULD7h1p18ysAaEor8
Moški težimo k temu, da iz statičnih idej in mnenj zgradimo svoje zatočišče in trdnjavo. Smisel iščemo v svojih službah in karierah. Pogosto igramo napačne vloge in mislimo, da bomo z njihovo pomočjo našli pristno življenje. Ko moški začnemo čutiti, da nekaj manjka, je za nas napočil milostni trenutek. Klic k globljemu zavedanju morda doživimo kot tiho šumljanje, kot močne sanje, lahko pa tudi kot nenadno in trdo spremembo življenja. Ne glede na obliko, je Božji klic potrebno upoštevati.
V določenem trenutku se moramo moški vkrcati na tvegano potovanje. Pustolovščina je nujna in nas vodi v negotovost. Skoraj vedno vključuje določeno težavo ali neuspeh. Na tej poti se moški učimo zaupati Bogu. Naučiti se mu moramo zaupati bolj, kakor pa smo navajeni zaupati svojemu lastnemu občutku za prav in narobe, občutku lastne vrednosti.