Arhiv kategorij: Skupina Možje Sv. Jožefa

Da se bomo možje in žene laže sprejemali in bolje razumeli

P. dr. Viljem Lovše tudi med »sobotnim letom« v Avstraliji ne miruje, vestno skrbi za oz. bedi nad duhovno skupino Mož sv. Jožefa, ki jo je v času svoje odsotnosti zaupal v vodstvo redovnemu bratu p. Davidu Brescianiju. Omenjeni se je dobro znašel v zahtevni nalogi, člani duhovne skupine pa so mu tudi hvaležni za vse, kar naredi zanje, se pri tem zares potrudi. Hvaležni pa so tudi p. Viljemu, da v daljni Avstraliji ne pozablja nanje, še naprej skrbno pripravlja zelo aktualna besedila najprej za premišljevanje, nato pogovor v skupinah in skupni pogovor, pa tudi molitev. Os besedila se vrti okrog zelo zahtevnega odnosa med možem in ženo (moškim in žensko nasploh), kar zelo vpliva na vso družino, posledice, naj bodo dobre ali slabe, pa še veliko širše; lahko bi rekli vso slovensko družbo.

Takšna je bila tudi snov našega zadnjega srečanja z naslovom MOŠKI-ŽENSKE: POZABILI, DA SMO RAZLIČNI. Priznam, da me je, ko sem prebral besedilo, zelo »zadelo«, saj sem sam pri sebi kaj hitro ugotovil, da marsičemu, o čemer govori, nisem kos. Gre predvsem za različnost med možem in ženo (moškim in žensko) na ravni sprejemanja drugačnosti, poslušanja, iskanja rešitev in dajanja nasvetov, gledanja na to, kaj je zares pomembno in kaj manj. Torej tistega, kar nam je, vendar v različni meri, že vrojeno, je to v naši naravi, tako hote ali nehote ravnamo, različno gledamo na to, najprej pa doživljamo. Ta različnost je, če je pravilno sprejeta, lahko vir medsebojne obogatitve in dopolnjevanja, lahko pa tudi, če trmoglavimo po svoje, predmet sporov in prepirov, zakonskih zdrah, kdaj celo stran poti in ločitve.

Eno od ključnih dejstev, okrog katerega smo se možje na našem tokratnem srečanju vrteli, je spoznanje, najprej pa resnica, pa naj bo za nas, može (moške) še tako »bridka«, da moramo bolj poslušati svoje žene, jim prisluhniti, kaj nam v resnici želijo sporočiti, si vzeti čas za pogovor z njimi, ne pa takoj preiti v pokroviteljsko vlogo, deliti nasvete, ponujati rešitve. Torej, zavedati se, da se nam žena (ženska) želi predvsem izpovedati na njej lasten način, nam zaupati, kaj jo teži, se je v njej »nabralo« čez dan; rešitev tako že ve sama vnaprej, če ne, jo bo že poiskala in našla. Svojo, ne pa našo vsiljeno, po moško logično, razumarsko hladno in preračunljivo.

Vsi zbrani možje smo nazadnje ugotovili, da v našem odnosu do žena, sprejemanju in odzivanju na njihove impulze marsikaj škriplje, bo treba popraviti, izboljšati, spremeniti. To bo koristilo obema, nam zato ne bo »padla krona z glave«. Ravno obrnjeno: če se bomo zares odprli ženi (ženski), nas bo obogatila s svojo drugačnostjo, mi pa njo uslišali z našim poslušanjem. Na delo.

Jože Pavlič

Moška skupina v Polhovem Gradcu

polhov-gradecPred dobrim letom sem prebral knjigo Divji v srcu, ki me je zelo nagovorila. Postopoma je v meni zorela misel, da bi tudi pri nas v Polhovem Gradcu osnovali skupino za moške. V tem me je spodbujal tudi moj oče, ki se že nekaj let udeležuje srečanj »moških svetega Jožefa« v Ljubljani, pa tudi nekateri prijatelji iz domače župnije. Prav tako sem na duhovnih vajah v tišini začutil željo, da oblikujemo tako skupino in se v njej medsebojno spodbujamo. Vesel sem, da me je pri tem podprl p. Viljem Lovše in z nami delil svoje izkušnje in predloge za delo v skupini.

Srečujemo se enkrat mesečno (vsak drugi četrtek v mesecu) v prostorih župnišča v Polhovem Gradcu. Naš duhovni spremljevalec je naš domači župnik g. Bogdan Oražem (bogdan.orazem@siol.net), ki je za nas ob začetku srečevanj daroval sveto mašo. Skupino koordiniram Simon Purger (simonpurger@gmail.com; 031 812 172).

Bl. Rupert Mayer, jezuit, goduje 3. novembra

beato-rupert-mayerBLAŽENI RUPERT MAYER, goduje 3. novembra, takoj za sv. Jožefom prvi zavetnik Mož svetega Jožefa

Kratka biografija

Nemški jezuit. Rojen 23 januar 1876 v Stutgartu. Drugi od šestih otrok. Dva brata štiri sestre. Oče trgovec in manjši podjetnik. Dobrostoječi. V protestantskem okolju. Strogo katoliško verni in pobožni. 1887 gre v gimnazijo, kjer se sreča z jezuiti. 1894 maturira z odliko. Študira zgodovino, francosčino, katehetiko in teologijo. V Minhnu, Tibingenu in stopi v Rotenburgu v semenišče. 1899 posvečen v duhovnika. Kaplan eno leto. 1900 vstopi v noiciat DJ. Že v gimnaziji je hotel k jezuitom. A mu je oče dal pogoj naj konča študije, naj bo eno leto duhovnik potem pa naj naredi kar hoče. Rupert je to spoštoval.

Njegov magister novincev Muler je strog in asketski. Po prvem letu noviciata je imel bolj študijski program. 1904 konča vse študije. 1905 je eno leto pomočnik v noviciatu. A ne gresta dobro skupaj s strogim magistrom. On je bil sproščenega značaja. Novinci so se preveč smejali.

Od 1906-11 je ljudski misijonar. 1912 poslan v Munchen. Tam jezuitov še ni bilo. Do takrat niso imeli dovoljenja, da bi tam delovali, ker so jih izgnali 1852. Delal je s priseljenci.

Nastopi prva svetovna vojna. Avgusta 1914 postane vojaški kurat. Dve leti je na fronti z vojaki. 30. 12. 1916 je ranjen v nogo, ki mu jo odrežejo. Ostane brez noge nad kolenom. Nosil je protezo.

1918 se vrne v Munchen in nadaljuje z delom s priseljenci. 1921 postane duhovni asistent Marijinih kongregacij – danes Skupnosti Krščanskega Življenja. Zelo znano je njegovo soočanje z nacizmom, ki mu 1937 prepove pridiganje. Januraja 1938 je zaprt. Najprej v koncentracijskem taborišču Saksenhauzen. Avgusta 1940 je v hišnem priporu v benediktinski opatiji Ettal. Tam je do konca druge svetovne vojne, do maja 1945. Vrne se v Munchen in sredi pridige za vse svete 1. novembra 1945 ga je med mašo ob 8.00 h zadela kap. Ob 11.00 h umre v bolnišnici.

Značilnosti njegove duhovnosti in dela

  1. Zdravje slabo. Drugače pa delavnost in zagnanost. Od začetka je bolehen otrok in tako celo življenje. Po vojni pa je še invalid, kar mu otežkoča delo. Znan je po neutrudnem delu – garač. Že kot otrok je bil znan, da se ni ustavil. Ukvarjal se je z raznimi športi. Bil je strasten jahalec. Ob vstopu v DJ se je jahanju in violini odpovedal. Bolehen, a jeklene volje.

Ni bil preveč bister in inteligenten. A zelo delaven zato je končal z odliko in brez mature. Kot študent ni blestel, a je bil z delom med najboljšimi. Stvari, ki se jih je lotil, se je lotil zares.

Kot kaplan je veliko obiskoval in nenehno delal. V vojni je bil kot kurat vedno v prvih vrstah. Tam kjer je bilo najhujše. Zato je bil ranjen in je šla noga.

Odkar je bil duhovnik je spal zgolj po nekaj ur na noč. Odkod mu moč, kljub slabemu zdravju in hoji brez noge. Ni izgubil tempa. Nemška trma? Ali želja delati za božje kraljestvo.

  1. Skrb za uboge. Prihaja iz bogate družine, kjer mu ni manjkalo nič dobrega. A imel je čas in moč za tiste, ki jim nič hudega ni manjkalo. Na župniji obiskuje bolnike in reveže, ki jim tudi materialno pomaga. Vse življenje je dobival od bogatih sorodnikov in delil revežem.

Ko začne delo s priseljenci se skrb za uboge zelo pokaže. Munchen je imel pol milijona prebivalcev. Štiri petine so katoličani, nekaj protestantov in par ateistov. Začela se je industrijska revolucija. S podeželja so prihajali v mesto migranti. Tem je on pomagal sredi socialnih težav v mestu.

Dve značilnosti njegovega načina dela:

  1. sam se je osebno zelo zavzel in šel do njih (ni zgolj delal reklame). Enako na fronti, kot kaplan in odgovoren za moško Marijino kongregacijo.
  2. že takoj od začetka je iskal za to poslanstvo tudi laične sodelavce. Pridobival jih je za obiskovanje po domovih. Izdajali so bilten s koristnimi informacijami za revne, ki so s podeželja prišli v mesto. Imel je zelo veliko sodelavcev, ki jih je povsod kjer je deloval, takoj poiskal in pridobil.
  1. Velika osebna pobožnost. Veliko je molil pozno v noč.
  1. Velika družbena in politična angažiranost. Vse je bil trud za božje kraljestvo. Ko pride se zanima za utrip mesta. Udeleži se različnih zborovanj: od sindikalnih do mestnih sestankov. Udeležil in sledil je tudi nacističnim srečanjem, da bi vedel za kaj gre. Hotel je poznati dogajanje, da bi vedel razločevati. Kot duhovnik je hodil po vojni tudi na komunistična srečanja. Pravi, da je med njimi vsaj tretjina neodločenih. Če ne slišijo krščanskega stališča, kako se bodo odločili. On je na takih srečanjih povedal tudi krščansko stališče. Pokončen in moder. Je bil znan govornik. Ni šel tja, da bi podpiral politično strujo, ampak predstavil stališče cerkve.

Ko ni mogel več sam so namesto njega hodili na razna srečanja in sestanke tudi njegovi sodelavci. Na razne izzive je iskal odgovore. Imel je ekipo in so potem skupaj načrtovali kako in kaj odgovoriti.

Zanimiv je njegov odnos z nacisti. 1919 se je srečal s Hitlerjem. Jasno je kritiziral njihova stališča. V imenu rase si ne moreš vsega dovoliti. Bil je velik domoljub zato je bil kurat v prvi vojni. Dobil je več odlikovanj za hrabrost in druge zasluge za narod. Ponosen je bil, da je Nemec. Ko pa Hitler poudarja superiornost rase, Mayer jasno postavi meje. 1923 je na nacističnem zborovanju povedal, da kristjan katolik ne more biti nacist, ker nazori niso združljivi s katoliškim naukom. Ker je bil znan se ga niso telesno lotili. V imenu naroda ne moreš počet karkoli. Dokler je videl, da lahko še kaj pripomore, je hodil na srečanja. Ko pa so dobili oblast, ga tam ni bilo več. Ne na parade, ne na zborovanja nacistov. V pridigah je jasno povedal svoja stališča. Zato so mu prepovedali pridigat in ga zaprli.

Bil je trmast in ni popustil. A pokorščino je vzel resno. Ko pa je leta 1933 en predstojnik skupnosti obesil sliko Hitlerja v jezuitski hiši je toliko časa protestiral, da so ga sneli.

Bil je torej pokončen mož, ki je želel razumeti čas in ljudi, da bi lahko pomagal razločevati in delati prave odločitve.

Kje bi Mayer danes nastopal in bi se mu zdelo, da bi moral biti jasno navzoč glas Cerkve?

  1. Delo v Marijini kongregaciji mož. Gradi na osebnem stiku in hkrati gradi strukturo. Ko začne je bilo v Munchnu 2500 moških članov. Utrdi organizacijo. Vzgaja voditelje in se z njimi srečuje vsak teden. Pogovarjali so se o življenju in delu kongregacij: uspehi, težave in načrtovanja. Redno je obiskoval skupine. Ko je začel je bilo skupin 20. Na vsake tri mesece je šel po vseh skupinah. Imel je nagovor. Enkrat na mesec so imeli vsi skupno srečanje v dvorani kongregacije. 1921 dobijo cerkev sv. Mihaela za Kongregacije.

Učil jih je branja aktualnih dogajanj, na katera so skupaj iskali odgovore. Spodbuja karitativno delo – socialno skrb – obiskovanje družin, zbiranje denarja in pomoči. Niso delali le drugi, ampak je to delal tudi sam in na ulici zbiral denar. Tudi sam je šel obiskat. Pridigal je z zgledom.

  1. Njegovih pridig ni veliko zapisanih. Uporabljal je knjige pripravljenih pridig, kjer je počrtaval. Bil pa je popularen pridigar. So ga radi poslušali in bili navdušeni nad njim. Ni bil dober govorec, a vedno je govoril iz srca in bil sodoben. Opazoval je življenje in ga vključeval. Govoril je na pamet. Material je podal osebno iz srca. Oseben in aktualen, to je nagovarjalo in približalo ljudi njemu. Za ljudi iz srca, ki je živelo, kar je govorilo.

1919 je bil misijon v preko dvajsetih župnijah. Sodeloval je Mayer in za misijon pridobil 3600 laičnih sodelavcev, da so pomagali na razne načine.

Sledil je potrebam. Videl je da v nedeljo veliko ljudi ni pri maši, ker gredo mnogi v hribe. Predlaga mašo na železniški postaji za tiste, ki gredo v hribe. Prva maša je bila ob 3.15 zjutraj in tako do pol sedmih zjutraj vsako uro. Pridobil je duhovnike in ljudi, ki so te maše animirali.

Teh maš se je v najboljših letih (1925) udeležilo tudi 75 tisoč ljudi na leto.

Za zaključek. Ob koncu življenja je bilo zanj najtežje. Največja žrtev. Onemogočeno mu je bilo spodvedovanje in pridiganje. Ločitev od ljudi v taborišču in v samostanu – domači zapor – ga je zelo bolela. Daroval je za potrebe vseh ljudi tistega časa. Imenovali so ga pričevalec vere. Ubogal je in ni govoril ter upošteval prepoved oznanjevanja. Ko ga spustijo se vrže na delo, a ni več zmogel. Vojne in taborišča so mu načela že tako krhko zdravje, ki ga je vodila močna volja in odločitev služenja bližnjim.

NJEGOVA PESEM V ANGLEŠČINI

Lord, what You will let it be so

Where You will there we will go

What is Your will help us to know

Lord, when You will the time is right

In You there’s joy in strife

For Your will I’ll give my life

To ease Your burden brings no pain

To forego all for You is gain

As long as I in You remain

REFRAIN:

Because You will it, it is best

Because You will it, we are blest

Till in Your hands our hearts find rest

Till in Your hands our hearts find rest

Gospod, kar ti želiš, naj tako bo

kamor hočeš tja bomo šli

pomagaj nam spoznati tvojo voljo.

Gospod, ko ti želiš, je čas primeren

v tebi je veselje tudi v nestrinjanju

za tvojo voljo bom dal svoje življenje

Lajšanje tvojega bremena ne prinaša bolečine

prenašati vse zaradi tebe je dobiček

vse dokler ostajam v tebi.

Ker ti hočeš, je najboljše

ker ti to hočeš, smo blagoslovljeni

dokler se naša srca ne odpočijejo v tvojih rokah.

Skupine za moške v Sloveniji

znak MDSpodaj najdete podatke, kje se možje že redno dobivajo in se lahko pridružite ali pa povabite druge može in fante po predhodnem dogovoru s kontaktno osebo.

Nekatere skupine so še v nastajanju,  vse skupaj pa so spodbuda, da zasnujete skupino tudi v vašem kraju.  Pri tem vam je  vam je lahko v pomoč:

  • p. Viljem Lovše s predstavitvenim predavanjem o moški duhovnosti in metodi dela v skupini za moške (Kontakt: viljem.lovse@rkc.si, viljem.lovse@gmail.com, 041 632 626),
  • gradivo za srečanja, ki ga po dogovoru dobite po e-pošti,
  • možnost objav  na spletni strani moskaduhovnost.si,
  • sodelovanje na forumu zaprtega tipa za moške ,
  • prejemate lahko tudi Obvestilnik za moške, štirikrat letno (Prijave nanj so možne kar na spletni strani spodaj levo.) Primer Obvestilnika za moške,
  • udeležba na Odmikih za moške.

Seznam skupin Možje svetega Jožefa-osnovni podatki_marec2016

Moška skupina Sv. Jožef, Studenci
Dobivamo se vsak drugi petek ob 20h, pri sv. Jožefu v Mariboru.
Skupino spremljata kapucin Vinko Škafar in župnik Franček Bertolini.

Moška skupina v Polhovem GradcuSrečujemo se enkrat mesečno (vsak drugi četrtek v mesecu) v prostorih župnišča v Polhovem Gradcu. Naš duhovni spremljevalec je naš domači župnik g. Bogdan Oražem (bogdan.orazem@siol.net) Skupino koordiniram Simon Purger (simonpurger@gmail.com; 031 812 172).

O telesnih ter duhovnih delih usmiljenja

usmiljenje2Tudi v aprilu smo se možje župnije Škofja Loka zbrali na skupnem srečanju, kjer smo razmišljali o usmiljenju in o telesnih ter duhovnih delih usmiljenja.

Ker smo letos v letu Božjega usmiljenja smo razmišljali o liku Boga kot usmiljenem očetu in tudi kot pravičnem sodniku. Če je Bog usmiljen do nas, moramo biti tudi mi usmiljeni do soljudi. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je Bog tudi pravičen sodnik, ki nam bo ob prehodu v večnost sodil. Zato pa nam Jezus v svojem evangeliju in Cerkev v katekizmu naročata telesna in duhovna dela usmiljenja. Vsi se trudimo po svojih močeh ta dela izpolnjevati v svojem življenju. Hkrati pa ugotavljamo, da smo pri nekaterih nemočni oz. se čutimo manj poklicani. Dočim telesna dela usmiljenja v večji meri udejanjamo v svojih ožjih in širših družinah, pa smo pri duhovnih delih usmiljenja manj dejavni, ker se ne čutimo dovolj pripravljene za to delo (nevedne učiti, grešnike svariti, dvomljivcem svetovati, …). Tudi k duhovnim delom usmiljenja se čutimo poklicane v svojih družinah predvsem pri vzgoji otrok, katerim moramo biti zgled in tudi učitelji v odnosu do Boga in soljudi.

Vznemirjajo nas trenutne razmere v svetu (begunci, lačni po svetu, naravne nesreče, nasilje, …). Tu vidimo svoje poslanstvo predvsem v finančni pomoči Cerkvi in organizacijam, ki potem ta sredstva namenijo najbolj potrebnim. Seveda pa se vseh trpečih spominjamo v svojih molitvah in jih tako duhovno podpiramo.

Srečanje smo zaključili z agape in v medsebojnem klepetu.

Jure

Hvaležni za druženje

IMG_1359Člani duhovne skupine Možje sv. Jožefa smo 15. decembra končali svoja letošnja mesečna druženja. To smo naredili malo prej, da bomo lahko v miru, duhovni zbranosti in skupaj z družinskimi člani pričakali praznik rojstva Božjega Sina, Svete družine in prvi dan v novem letu. Čeprav smo zaradi omenjenega spremenili datum srečanja, nas je prišlo zelo veliko, po duhovnem druženju pa nas je pričakala praznično pogrnjena miza z raznimi dobrotami in izvrstno rujno kapljico naših članov s Primorskega.

Preden smo sedli k mizi in si nazdravili, smo se po ustaljenem poteku srečanja najprej zbrali v kapeli pred Najsvetejšim, kjer smo se izročili v varstvo Sveti Trojici, posebej pa s pesmijo priporočili našemu zavetniku in priprošnjiku sv. Jožefu. Zahvalili smo se tudi vsem, ki nam omogočajo naša srečanja, najprej in predvsem našemu duhovnemu voditelju p. dr. Viljemu Lovšetu. Veseli smo bili, ko smo iz njegovih ust slišali, da načrtujejo podobne skupine mož že tudi drugje po Sloveniji. Čeprav naša že skoraj »poka po živih«, toliko nas je, smo veseli vsakega novega člana. Eden najdragocenejših je za nas naš tetraplegik Mitja. Imel sem srečo, da sem bil tokrat prav z njim v skupini. Pri zaupnem pogovoru, kako vsak izmed nas skuša živeti čim bolj kakovosten odnos z ženo in otroki, smo tisti, ki smo bili tokrat v prvi skupini, iz Mitjeve pripovedi resnično začutili, kaj je prava ljubezen in kako velika dejanja omogoča. To nam je dalo moč, da smo potem tudi sami drugim v skupini »razkrili«, kaj nam pomeni ljubezen in kako jo živimo ob predloženem besedilu za srečanje. V njem je bilo poudarjeno, da moramo biti moški pogumni, pravi pustolovci v dobrem pomenu besede, živeti živo in polno življenje, biti ustvarjalni, smelo gledati v prihodnost. Seveda v moči molitve, zaupanja v Božjo pomoč pa tudi lastnega truda.

V skupnem pogovoru je vsakdo pridal kamenček k zgradbi tega našega prizadevanja. Svojega je dodal tudi p. Viljem, ko se nam je zahvalil, da tudi on duhovno raste z nami, ne le mi ob njem in njegovih prevodih besedil za premišljevanja. Kako človeško rastemo, je najlepše potrdil naš pogovor po skupno izraženih mislih in dobrih željah. To je naporno in dolgotrajno prizadevanje, polno vzponov pa tudi kakšnih zdrsov, vendar naša pot je določena in naš cilj jasen: biti čim boljši zakonski možje, verniki in člani družbe. Naš prepoznavni znak pa je ljubezen. Da ljubimo prvi in zares!

Jožef

Lep odnos do žene

st-joseph-prayerČlani duhovne skupine Možje sv. Jožefa se učimo tudi izboljšati svoj odnos do žene. K temu nas najprej nagiblje izbrano branje za vsak mesec, ob katerem se pripravljamo na naša srečanja v ožjem (pogovorne skupine) in širšem smislu (skupni povzetek ugotovitev vseh udeležencev). Da bi bil naš premislek, pogovor in sklepi trden in odločen, bi resnično pomenil premik naprej v našem odnosu do žene, se najprej v molitvi pred  Najsvetejšim priporočimo Stvaritelju najlepšega bitja in nas samih ter našemu zavetniku sv. Jožefu.

Pri pogovoru v skupinah odkrivamo, kje smo na stopnišču spoznavanja posebnosti najbližjega bitja. Doma prebrano besedilo nam v marsikaterem pogledu odpira oči, ušesa in usta, predvsem pa razum in srce za poglobljen odnos do najdražje osebe. Ugotovitve »sobratov«, posebej tistih, ki so resnično iskreni in ne teoretizirajo, pred čemer nas svari duhovni voditelj p. dr. Viljem, nam govorijo, da je to zelo zahtevna naloga. Da smo v tem pogledu vsak dan učenci v šoli življenja, v kateri napredujemo toliko, kolikor napora vložimo vanjo. Nič ni samoumevno, vedno se je treba boriti, iti naprej, se ponižati pa spet dvigniti glavo in smelo ubrati novo smer. Za tisto, kar nam je bil podarjeno, in žena je gotovo največji Božji dar, lahko samo hvalimo Gospoda, obenem pa se mu priporočamo, da nam pomaga zdržati takrat, kadar je težko, najteže. Tudi v zakonu kdaj tako pride. Še celo v Sveti družini je, ko je Jožefa skrbelo, kje bo našel prenočišče za ženo Marijo, da bo lahko na varnem, v toplem zavetju, na primernem kraju rodila Božje Dete. Ni ga našel, a mu je Bog vseeno pomagal v veliki stiski. Tako tudi nam, kadar nam je zares hudo, težko, smo v velikih skrbeh za družino, ženo, otroke, samo dovolj moramo zaupati Vanj, neomajno verovati Vanj, verjeti, da je pri Bogu vse mogoče. Ko bo hotel On, ne mi!

Za marsikoga je novo to, da se je treba za ženo boriti. Ne v telesnem smislu, čeprav je ta borba podobna tudi tovrstni, marveč v duhovnem: da se moj odnos do žene izboljšuje iz dneva v dan, se imava vedno raje, vse skupaj načrtujeva, premišljujeva in uresničujeva. Sva eno. V telesni ljubezni, ki naju povezuje v zakramentu svetega zakona, zlasti pa v duševni in duhovni, kajti ene ni brez druge, najin zakon ni takšen, kakšen mora biti pravi zakon. Kako ga udejanjati, nam postaja jasneje iz srečanja v srečanje, na nas pa je, kaj od tega in iz tega tudi naredimo. Prizadevnost mož v naši skupini govori, da zelo resno delajo na izboljšanju svojega odnosa do žene in ob tem tudi do otrok. Dobri Bog, blagoslovi moj in njihov trud! Ob zgledu, navdihih in pomoči Svete Družine.

Jožef

O skupini “Možje sv. Jožefa”

msjOd leta 2009 pa do danes je šlo skozi Odmik za moške že čez 300 mož. Med nami se je počasi porodila misel, da bi znotraj IDD ustanovili skupino za moške. Rečeno storjeno. Napočil je ta pomemben trenutek. 29.11. 2011 je potekalo prvo ustanovno srečanje, na katerega je prišlo 9 moških. Danes nas je že več kot dvakrat toliko.

KDO SMO IN NA ČEM TEMELJIMO

Naša skupino sestavljajo krščanski možje, ki hočejo svojo moškost graditi na veri v Boga Jezusa Kristusa. Naša vera temelji na Božji ljubezni, kakor je razodeta v njegovi Besedi in življenju njegovega Sina. To je veliko Dejstvo evangelija, ki je načelo in temelj naše skupine.

EVANGELJSKO DEJSTVO

  1. Bog je naš Stvarnik. Ustvaril nas je tako, da bi živeli v večni harmoniji z Njim in med seboj ter da bi skrbeli za ostalo stvarstvo. Naučiti se moramo prepoznavati Dobro, Lepo in Resnično in se zanj odločati. Ne bojimo se duhovnega boja za ta cilj, ampak ga zavestno sprejemamo.
  2. Bog nas ne neha ljubiti, niti ko se mu dejavno upremo. V Kristusu je storil vse kar je nujno, da bi nas vedno znova privedel nazaj k sebi. Želi nas imeti za svoje sogovornike in sodelavce. V tem je naše dostojanstvo. Vabi nas, da ga iščemo in najdevamo v vseh stvareh, ter se učimo živeti svobodo, ki nam jo je podaril.
  3. Sprejemamo odgovornost za svoj duhovni boj in v Kristusovem odpuščanju najdemo moč in ustvarjalnost. Sprava z Bogom nas postopno krepi in utrjuje v notranji svobodi ter v skladnosti do sebe in drugih. Njegov Duh je na delu v naši slabotnosti, razodeva Božjo slavo in nas približuje Božjemu kraljestvu. Zaradi tega smo lahko bolj dejavni bratje, možje, očetje in državljani naše drage Slovenije.

CILJ SKUPINE: je osebna in skupna rast v krščanskega moškega.

Drug drugemu pomagamo na naši skupni poti. In sicer tako, da drug z drugim pošteno in odkritosrčno razdelimo svoje osebno izkustvo, izzive in spodbude vsakdanjega krščanskega življenja v svetu, kjer se ima večkrat zlo za dobro. Vsak lahko prispeva svojo izkušnjo. Gradimo tovarištvo. Izhajamo iz prepričanja, da vsak kristjan vsak dan potrebuje pomoč in da ima vsak kristjan nekaj s čimer lahko pomaga. Zavzemamo se za resnico in stojimo za besedo.

Skupina se srečuje vsak četrti torek v mesecu od 18.30 do 21.30 pod vodstvom p. Viljema Lovšeta DJ.

Kontakt:

Tel.: 041 63 26 26

viljem.lovse@rkc.si